Jedro

Ni mogoče govoriti, da gre za predhodno vprašanje, če je treba, da bi o zadevi sodišče lahko meritorno odločilo, ugotoviti le obstoj ali neobstoj določenih dejstev, tudi če se ta ista dejstva ugotavljajo v kakšnem drugem postopku.

Iz obrazložitve predloga za prekinitev postopka izhaja, da je bil ta podan predvsem z namenom pridobivanja izvedenskih mnenj iz postopka pred Delovnim in socialnim sodiščem. V zvezi s tem pritožbeno sodišče poudarja, da ugotavljanje dejanskega stanja s pomočjo sodnega izvedenca (243. člen ZPP) sodi v dejansko podlago sodne odločbe. Na to sodišče v drugem sodnem postopku ni vezano. Pridobivanje izvedenskih mnenj ne more biti podlaga za tovrstno prekinitev postopka, saj tudi dokazni razlogi ne predstavljajo predhodnega vprašanja.

Izrek

I.Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Tožniki so zoper toženo stranko vložili tožbo zaradi plačila odškodnine za škodo, ki jim je nastala zaradi delovne nezgode, v kateri je bil udeležen A. A., zaposlen pri toženi stranki. Tožniki so njegovi ožji družinski člani in zahtevajo odškodnino zaradi posebno težke invalidnosti družinskega člana na podlagi drugega odstavka 180. člena Obligacijskega zakonika. A. A. je tožbo zoper toženo stranko zaradi izplačila odškodnine in kapitalizirane rente za škodo, ki izvira iz istega historičnega dogodka, vložil na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, kjer se postopek vodi pod opr. št. Pd X/2024.

2.Sodišče je z izpodbijanim sklepom na predlog tožnikov prekinilo predmetni pravdni postopek od 4. 2. 2025 do pravnomočne odločitve Delovnega in socialnega sodišča. V obrazložitvi je pojasnilo, da gre za reševanje predhodnega vprašanja, za katerega se je na podlagi načela smotrnosti in ekonomičnosti postopka odločilo, da ga ne bo samo reševalo na podlagi 13. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ampak bo na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP postopek prekinilo.

3.Zoper sklep se pritožuje tožena stranka in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Meni, da vprašanje, ali so podane predpostavke odškodninske odgovornosti, ni vprašanje o obstoju pravice ali pravnega razmerja, pač pa stvar temelja odškodninskega zahtevka, ki se ugotavlja v dokaznem postopku znotraj posamičnega pravdnega postopka.

4.Tožniki v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom pritožbe, da vprašanje, ali so podane predpostavke odškodninske odgovornosti, ni vprašanje o obstoju pravice ali pravnega razmerja. Obstoj škode nima značaja pravnega vprašanja, pač pa predstavlja dejansko vprašanje. Tudi kadar gre za isti dogodek, ki je podlaga za odškodnino, je podana zgolj dejanska (po)vezanost.¹ Ni mogoče govoriti, da gre za predhodno vprašanje, če je treba, da bi o zadevi sodišče lahko meritorno odločilo, ugotoviti le obstoj ali neobstoj določenih dejstev, tudi če se ta ista dejstva ugotavljajo v kakšnem drugem postopku.² Prav tako ni moč spregledati, da tožniki v tem postopku ne bi bili vezani na rezultat druge pravde, v kateri kot stranke ne sodelujejo. Na navedeno presojo pritožbenega sodišča tudi ne vpliva dejstvo, da so bili tožniki tisti, ki so predlagali prekinitev postopka.

7.Iz obrazložitve predloga za prekinitev postopka³ izhaja, da je bil ta podan predvsem z namenom pridobivanja izvedenskih mnenj iz postopka pred Delovnim in socialnim sodiščem. V zvezi s tem pritožbeno sodišče poudarja, da ugotavljanje dejanskega stanja s pomočjo sodnega izvedenca (243. člen ZPP) sodi v dejansko podlago sodne odločbe. Na to sodišče v drugem sodnem postopku ni vezano.⁴ Pridobivanje izvedenskih mnenj ne more biti podlaga za tovrstno prekinitev postopka, saj tudi dokazni razlogi ne predstavljajo predhodnega vprašanja.⁵

8.Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je temeljno pravilo procesnega prava (319. člen ZPP), da postane pravnomočna le odločitev o zahtevku (torej izrek), ne pa tudi obrazložitev sodne odločbe. To pomeni, da se pozitivni vidik pravnomočnosti (<em>res iudicata facit ius inter partes</em> ) ne razteza na ugotovitve o pravnorelevantnem dejanskem stanju niti ne na stališče sodišča o pravnih vprašanjih, ki so v obrazložitvi sodbe.⁶

9.Izkaže se, da so pritožbene navedbe, da ne gre za predhodno vprašanje, utemeljene. Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo 13. in 206. člen ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Vesna Bergant Rakočević: Medsebojna vezanost na odločbe sodišč v civilnih zadevah, Pravni letopis, 2016, str. 107.

2Enako Višje sodišče v Ljubljani v sklepu I Cpg 106/2024 z dne 7. 3. 2024.

3Druga pripravljalna vloga tožečih strank, list. št.: 76 spisa.

4Enako Višje sodišče v Ljubljani v sodbi I Cp 180/2022 z dne 16. 2. 2023.

5Rijavec Vesna, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, komentar 13. člena ZPP, str.121.

6Prav tam.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 243, 319 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 180, 180/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.