Jedro

Institut poprave sodbe ni namenjen odpravi napak pri vsebinskem odločanju oz. pri oblikovanju volje sodišča, ampak odpravi napak pri pisni izdelavi odločbe oz. sestavljanju prepisa odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog F. M. za izdajo popravnega sklepa. Svojo odločitev je oprlo na ugotovitev, da je predlagan vsebinski poseg v sklep o razdružitvi premoženja z dne 10.9.1993. Pritožuje se F. M.. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da bo predlogu ugodeno, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo obravnavanje in odločanje. Navaja, da ugotovitve v postopku postavljenih izvedencev V. Z. in N.K. G. niso skladne, kar je ugotovil šele leta 2005 v postopku parcelacije, ki se je izvajala z namenom vzpostavitve etažne lastnine. Kljub skrbnemu pregledu sklepa o razdružitvi nepremičnine je napako opazil pozno, kajti izvedenki je zaupal in njenega mnenja ni preverjal z drugim izvedencem. V sklepu gre za očitno računsko pomoto, zato ga je treba popraviti. Do računske pomote je prišlo, ker je sodni izvedenec Z. pozabil na skici navesti širino stopnišča. Površina stopnišča je zmnožek dolžine 5,10 m in širine 1,24 m, kar znaša 6,32 m2 in ne 3,32 m2, kar je napisano v izvedenkinem mnenju in v 2. točki izreka sklepa o razdružitvi. Izvedenec Z. je površino pravilno upošteval, izvedenka K. G. pa je površino izračunala v višini 3,32 m2, čeprav izmere zunanjega stopnišča sploh ni izvajala. Ker je skica izvedenca Z. sestavni del sklepa, sklep pa se opira na mnenje izvedenke, je izrek neskladen z obrazložitvijo in sam s seboj v nasprotju. Sodišče bi napako lahko odpravilo tudi brez skice, saj je skica, ki je sestavni del sklepa, pravilna, manjka ji le podatek o širini zunanjega stopnišča. Ravno zaradi skice bi sodišče moralo izdati popravni sklep, saj je izrek sklepa v nasprotju s prilogo, ki je njegov sestavni del, torej v nasprotju sam s sabo.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi iz pritožbe je razvidno, enako kot iz predloga za izdajo popravnega sklepa, da nasprotni udeleženec F. M. s svojim predlogom želi doseči vsebinsko spremembo odločitve in ne popravo napake oz. pomanjkljivosti pisnega odpravka sklepa. Zatrjuje namreč napako, ki naj bi jo zagrešila že izvedenka, ki je nepravilno odčitala površino zunanjega stopnišča; razlog za izvedenkino napako najde v dejstvu, da izvedenka meritev ni izvajala, skica izvedenca Z., iz katere je izhajala, pa podatka o širini stopnišča nima. S svojim predlogom želi doseči spremembo odločitve: - spremembo enega od podatkov, ki naj bi ga sodišče na osnovi izvedenskih mnenj zavestno vneslo v izrek sklepa in - dopolnitev skice z enim od podatkov, glede katerega ni nobenih indicev, da bi bil pri izdelavi pisnega popravka sklepa pomotoma izpuščen.

Za odločitev nepomembno je, ali v sklepu o delitvi nepremičnine, kakor je izdan, res obstajajo nasprotja med pisnim delom izreka in skico, kajti takih nasprotij, tudi če bi obstajala, s popravnim sklepom ni mogoče popravljati.

Institut poprave sodbe (328. čl. Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP) ni namenjen odpravi napak pri vsebinskem odločanju oz. pri oblikovanju volje sodišča, ampak odpravi napak pri pisni izdelavi odločbe oz. sestavljanju prepisa odločbe. Nasprotni udeleženec takih napak sklepa o razdružitvi nepremičnine ne zatrjuje, zato je njegov predlog z dne 29.6.2006 utemeljeno zavrnjen.

Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 2. točki 365. čl. v zvezi s 353. čl. ZPP. Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a. čl. ZPP.