Jedro

Procesna kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je napaka tehnične narave, ko sodišče napačno prenese v obrazložitev tisto, kar je zapisano v listini ali v zapisniku o izvedbi dokaza. Sodišče torej v razlogih sodbe vsebini listinskega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo ima v resnici.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Toženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 16. 7. 2009, opr. št. VL 100342/2009, ohranilo v veljavi v 1. točki izreka za glavnico v višini 704,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 3. 2009 dalje do plačila ter v 3. točki izreka za izvršilne stroške v višini 41,58 EUR (1. točka izreka sodbe), v preostalem pa ga je v 1. (za glavnico v znesku 326,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 3. 2009 dalje) in 3. točki izreka (za izvršilne stroške v znesku 19,58 EUR) razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem obsegu zavrnilo (2. točka izreka sodbe). Tožencu je naložilo v plačilo 99,51 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke (3. točka izreka sodbe).

2. Toženec v pravočasni pritožbi izpodbija 1. in 3. točko izreka sodbe ter navaja, da ne drži, da ni predložil nobenega dokaza v zvezi z dogovorom glede pobota vtoževane terjatve z zavarovalnino, saj je predložil listine, ki jim tožeča stranka ni izrecno nasprotovala. Drži, da je na glavni obravnavi 11. 10. 2012 umaknil predlog za svoje zaslišanje, ker bi izpovedoval zgolj o dejstvih, ki izhajajo že iz listin, poleg tega pa se zaradi oddaljenosti dogodkov vseh podrobnosti v zvezi s pogodbo iz leta 2007 več ne spominja. Pobot je predlagala in izvedla sama tožeča stranka, sam pa se je z njim zgolj strinjal in štel, da je njegova obveznost po predmetni zavarovalni pogodbi v celoti poravnana. Tožeča stranka je znesek, ki ga je tožencu dolgovala iz zavarovalnega primera, zmanjšala za neplačano premijo iz predmetne zavarovalne pogodbe, kar izhaja iz zaključnega sporazuma in dopisa tožene stranke z dne 13. 2. 2008, v katerem tožeča stranka navaja, da bo iz zavarovalnega primera odbila še neplačane zneske zavarovalne premije v višini 527,50 EUR, preostali znesek v višini 1.318,77 EUR pa bo (in ga tudi je) izplačala tožencu. Vse navedeno med strankama ni sporno, saj drugih zavarovalnih pogodb med njima ni bilo. Vtoževano premijo je torej poravnal s plačilom v višini 63,24 EUR ob sklenitvi zavarovalne pogodbe (to je razvidno iz zavarovalne pogodbe, poleg tega je popolnoma običajno, da se prvi obrok plača ob sklenitvi pogodbe), s plačilom zneska 63,24 EUR 10. 12. 2007, z odbitkom v višini 212,02 EUR, ki mu ga je priznala tožeča stranka, ter z že omenjenim pobotom. Predlaga ustrezno spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe, in zahteva povračilo pritožbenih stroškov.

3. P ritožba ni utemeljena.

4. V obravnavanem primeru gre za spor majhne vrednosti, v katerem so pritožbeni razlogi omejeni. Sodba, izdana v takem postopku, se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

5. Pritožbeno sodišče je vezano na naslednje dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje: pravdni stranki sta 11. 6. 2007 sklenili pogodbo za zavarovanje avtomobilske odgovornosti za vozilo Voklswagen (tip Golf 1. 9) za čas od 10. 6. 2007 do 10. 6. 2008 (polica za avtomobilsko zavarovanje št. 1472634 – priloga A 3/B 2); toženec se je z navedeno zavarovalno pogodbo zavezal, da bo zavarovalno premijo v višini 758,90 EUR poravnal v dvanajstih obrokih po 63,24 EUR, pri čemer bi moral prvi obrok plačati v gotovini ob sklenitvi pogodbe, nadaljnjih enajst obrokov po 63,24 EUR pa vsakega desetega dne v mesecu; toženec ob sklenitvi pogodbe ni plačal prvega obroka zavarovalne premije v gotovini, temveč je ta obrok poravnal šele 10. 12. 2007 (to je bil tudi edini obrok zavarovalne premije, ki ga je poravnal); stranki sta za isto vozilo 9. 6. 2007 sklenili tudi »kasko« avtomobilsko zavarovanje (polica za avtomobilsko zavarovanje št. 1450986 - priloga A 10), po kateri je tožeča stranka tožencu izplačala zavarovalnino iz zavarovalnega primera z dne 5. 1. 2008; tožeča stranka ob izplačilu zavarovalnine tožencu ni poračunala njegovega dolga iz naslova neplačane premije po polici št. 1472634. 6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženec z vsemi pritožbenimi navedbami smiselno izpodbija pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožba sicer zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne uveljavlja izrecno, temveč posredno - skuša jih prikazati kot bistvene kršitve določb postopka, toda gre za nestrinjanje z dokazno oceno, kar je nedovoljen pritožbeni razlog.

7. Procesna kršitev, na katero opozarja pritožnik (kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ), je napaka tehnične narave, ko sodišče napačno prenese v obrazložitev tisto, kar je zapisano v listini ali v zapisniku o izvedbi dokaza. Sodišče torej v razlogih sodbe vsebini listinskega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo ima v resnici. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnik navedbo prvostopenjskega sodišča, da ni ponudil nobenega dokaza o sklenjenem dogovoru s tožečo stranko glede pobota vtoževane terjatve z zavarovalnino (str. 6 obrazložitve izpodbijane sodbe), iztrgal iz konteksta. Iz celotne obrazložitve namreč jasno izhaja, da je toženec sodišču listine predložil, vendar svojih trditev o prenehanju vtoževane terjatve z njimi ni uspel dokazati. V skladu z načelom proste dokazne ocene (8. člen ZPP) je sodniku prepuščeno, da na podlagi posamičnega dokaza v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi celotnega dokaznega postopka sklepa, katera dejstva so resnična in katera ne. Pritožbeno sodišče zaključuje, da v obravnavanem primeru do protispisnosti ni prišlo, saj prvostopenjsko sodišče v izpodbijano sodbo pravilno preneslo vsebine listin, na katere opozarja pritožnik (polica za avtomobilsko zavarovanje št. 1472634 - priloga A 3/B 2, zaključni sporazum, sklenjen med N. l., d. o. o., in tožečo stranko - priloga B 4 in dopis tožeče stranke z dne 12. 2. 2008 - priloga B 5). Poleg tega mora pritožnik protispisnost konkretizirati (navesti, na katero odločilno dejstvo se nanaša) in tudi pojasniti, kateri listini nasprotuje in na katerih mestih se razlikuje sodba, česar ni storil. 8. Toženec v pritožbi ne pojasni, zakaj naj bi prvostopenjsko sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo, pritožbeno sodišče pa v okviru uradnega preizkusa (drugi odstavek 350. člen ZPP) ugotavlja, da je bilo to pravilno uporabljeno.

9. Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP). Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).