Jedro

S sklepom je sodišče dolžniku izreklo denarno kazen in mu jo naložilo v plačilo ter sklenilo, da jo bo v primeru neplačila prisilno izterjalo po uradni dolžnosti, dolžniku je določilo nov rok za izpolnitev nedenarne obveznosti in mu zagrozilo, da mu bo v primeru neizpolnitve nedenarne obveznosti izreklo novo, višjo denarno kazen. ZIZ takega postopanja ne predvideva, saj določa, da mora sodišče v primeru, ko ugotovi, da dolžnik nedenarne obveznosti ni izpolnil, že prej izrečeno denarno kazen izterjati po uradni dolžnosti (in ne kazni šele izreči in dolžniku določati roka za njeno plačilo), dolžniku določiti nov rok za izpolnitev obveznosti in za primer neizpolnitve te obveznosti izreči novo, višjo denarno kazen (ne pa z izrekom take kazni šele zagroziti).

Dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da so zaključki sodišča glede neutrjenosti bankine laični in temeljijo le na navedbah upnika, ne da bi se sodišče o dejanskem stanju glede tega prepričalo z ogledom na kraju samem. Na tem mestu višje sodišče ponovno opozarja na napotek, ki ga je dalo v sklepu II Ip 261/2021 z dne 20. 4. 2021 in v katerem je zapisalo, da bo pri obravnavanju ponovnega upnikovega predloga za izrekanje nove, višje denarne kazni treba natančno ugotoviti, ali dolžnik izpolnjuje obveznost po izvršilnem naslovu. Ob tem je višje sodišče poudarilo, da dolžniku ne z izvršilnim naslovom ne s sklepom o izvršbi ni bila odvzeta posest njegovih parcel, preko katerih poteka upnikova pot (pri čemer niti ne gre za javno cesto, kot navaja sodišče, temveč za pot preko dolžnikovega dvorišča), in da zgolj parkiran avto na dolžnikovi parceli še ne pomeni, da je s tem upnikova pot ovirana. Ker gre za različno široko parcelo, po kateri poteka upnikova pot, je višje sodišče poudarilo, da bo najverjetneje na kraju samem treba ugotoviti, ali res že vsako parkiranje na dolžnikovi parceli pomeni kršitev obveznosti po izvršilnem naslovu. Višje sodišče pri tem napotku vztraja in tokrat še dodaja, da bo moralo sodišče prve stopnje ob tem tudi preveriti stanje in širino bankine, saj dolžnik ves čas postopka trdi, da je bankino utrdil tako, da prenese bistveno težje tovore, kot je osebni avto, in da je upniku vedno omogočen nemoten prehod delno po asfaltiranem delno po gramoziranem delu dvorišča oziroma po utrjeni bankini, zato ne more od dolžnika zahtevati, da mora biti njegovo dvorišče ves čas popolnoma prazno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: „1. Dolžniku A. A. se izreče nova denarna kazen 2.400,00 (dvatisočštiristo) EUR, ki jo je dolžan plačati v 8 (osmih) dneh po pravnomočnosti sklepa.

2. V primeru neplačila nove denarne kazni 2.400,00 EUR iz točke 1. v navedenem roku, se bo opravila izvršba po uradni dolžnosti za navedeni znesek z rubežem denarnih sredstev pri Banki d.d. Ljubljana na TRR dolžnika A. A. št. 000 oziroma drugih njegovih računov pri organizacijah za plačilni promet do višine celotne izvršljive terjatve.

3. Dolžniku se določi nov rok 8 (osem) dni po pravnomočnosti tega sklepa za izpolnitev obveznosti po sklepu o izvršbi tega sodišča opr. št. I 35/2019 s 16. 4. 2019, da opusti vsakršno poseganje na cesto na parcelah 03 in 04, k.o. ..., predvsem da odstrani s ceste vse avtomobile, prikolice in druge predmete, sicer se bo izrekla nova, višja denarna kazen v znesku 3.000,00 EUR, če niti v tem novem roku ne bo izpolnil svoje obveznosti.

4. Dolžnik je dolžan povrniti upniku 112,00 EUR v 8 dneh po pravnomočnosti sklepa, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila.“

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njegovo razveljavitev oziroma odpravo. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Upnik je zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo na podlagi pravnomočnega in izvršljivega zamudnega sklepa Okrajnega sodišča v Sevnici P 21/2018 z dne 9. 7. 2018 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1886/2018 z dne 14. 11. 2018, na podlagi katerega je dolžnik dolžan v roku 8 dni odstraniti osebno vozilo znamke Mercedes ali kakršnokoli drugo oviro s poti, ki pelje preko parcel št. 03 in 04 k.o. ..., ter na podlagi katerega je dolžniku prepovedano, da v bodoče na kakršenkoli način ovira vsakokratnemu lastniku parc. št. 05 k.o. ... vožnjo po tej poti z osebnimi in tudi s tovornimi vozili.

7. Dolžniku je torej z izvršilnim naslovom prepovedano, da v bodoče z opisanim ali s podobnimi ravnanji ovira dolžnika pri vožnji, kar pomeni, da mu je naložena opustitev ravnanj, ki vožnjo ovirajo. Gre za nedenarno nenadomestno obveznost, ki se po prvem odstavku 227. člena ZIZ izvršuje tako, kot je določeno v 226. členu ZIZ, torej z uporabo posredne prisile, z izrekanjem denarnih kazni, s katerimi naj bi se dolžnika prisililo, da izpolni svojo obveznost iz izvršilnega naslova. Kadar ravna dolžnik v nasprotju s tem, da mora nekaj dopustiti ali opustiti, mu sodišče s sklepom o izvršbi določi primeren rok za izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 227. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 226. člena ZIZ). S sklepom o izvršbi sodišče izreče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku obveznosti ne bo izpolnil (tretji odstavek 226. člena ZIZ). Če dolžnik obveznosti ne izpolni, sodišče po uradni dolžnosti opravi izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, hkrati pa izda nov sklep, s katerim dolžniku določi nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo, višjo denarno kazen za primer, če dolžnik tudi v na novo določenem roku obveznosti ne bo izpolnil (četrti odstavek 226. člena ZIZ).

8. Glede na pojasnjeno predvideno pravno tehniko postopanja v izvršbi zaradi izterjave nenadomestne nedenarne obveznosti je ugotoviti, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ravnalo v nasprotju z določbami 226. člena ZIZ. Sodišče je namreč s sklepom dolžniku izreklo denarno kazen in mu jo naložilo v plačilo ter sklenilo, da jo bo v primeru neplačila prisilno izterjalo po uradni dolžnosti, dolžniku je določilo nov rok za izpolnitev nedenarne obveznosti in mu zagrozilo, da mu bo v primeru neizpolnitve nedenarne obveznosti izreklo novo, višjo denarno kazen. Kot že rečeno, ZIZ takega postopanja ne predvideva, saj določa, da mora sodišče v primeru, ko ugotovi, da dolžnik nedenarne obveznosti ni izpolnil, že prej izrečeno denarno kazen izterjati po uradni dolžnosti (in ne kazni šele izreči in dolžniku določati roka za njeno plačilo), dolžniku določiti nov rok za izpolnitev obveznosti in za primer neizpolnitve te obveznosti izreči novo, višjo denarno kazen (ne pa z izrekom take kazni šele zagroziti).

9. Višje sodišče ob tem ponovno, kot že v sklepu II Ip 715/2020 z dne 18. 8. 2020, opozarja, da je predpogoj za izterjavo že izrečene denarne kazni, za določitev novega roka za izpolnitev in za izrek nove denarne kazni za primer neizpolnitve ugotovitev, da obveznost ni bila izpolnjena. Sodišče je v izpodbijanem sklepu presojalo, ali je dolžnik svojo obveznost izpolnil, ter na podlagi navedb upnika v vlogi z dne 4. 3. 2022 in predloženih upnikovih fotografij ugotovilo, da je dolžnik v odrejenem roku sicer s poti odstranil belega Mercedesa, prikolice, belo plastično cisterno in leseni box (steno - škatlo - kvadratno ogrodje iz lesenih letev), še vedno pa ni odstranil sivega neregistriranega Mercedesa, ki stoji tam že dve leti, dodatno pa je 1. 3. 2022 postavil na cesto dvoosno prikolico in z njo zaprl pot tako, da mora upnik zaradi ovir zapeljati z osebnim avtom z asfaltne ceste na neutrjeno peščeno bankino. Nadalje je zapisalo, da dolžnik ne more zahtevati od upnika, da vozi deloma izven asfaltiranega cestišča po neutrjeni bankini in s tem ogroža svojo varnost in premoženje in tudi ni razloga, da bi dolžnik imel delno na cesti že dve leti nevoznega Mercedesa, ob tem, da vožnja s traktorjem ali tovornim vozilom mimo sploh ni več možna zaradi dvoosne prikolice. Sodišče je še navedlo, da sicer drži, da je dolžnikovo dvorišče, ki hkrati predstavlja tudi prevozno pot za upnika, zelo ozko in da mora dolžnik zase in za svoje živali pripeljati osnovne potrebščine, krmo in natočiti vodo v cisterno ter da ob takih prilikah začasno parkira svoje vozilo ali prikolico s cisterno in senom, je pa nato zaključilo, da dolžnik za raztovarjanje stvari in točenje vode ne more potrebovati veliko časa, saj gre za manjše tovore in količine vode, po navedbah upnika pa dvoosna prikolica stoji na cesti očitno dlje časa, stari Mercedes pa stalno, kar pomeni, da dolžnik po opravljenem raztovarjanju oziroma ko natoči vodo, prikolice ne umakne takoj s ceste in s tem onemogoča upniku vožnjo po asfaltirani cesti. Dolžnikove navedbe, da je gramoziral in utrdil dodatno površino ob asfaltnem dvorišču, je sodišče zavrnilo z obrazložitvijo, da to še ne pomeni, da gre dejansko za utrjeno vozišče, po katerem bi lahko upnik varno peljal mimo, saj je za to potrebno cesto najmanj dovolj poglobiti in utrditi do te mere, da je primerna za asfaltiranje. Zaključilo je, da je očitno, da dolžnik ne namerava izpolniti sklepa o izvršbi in odstraniti navedenih ovir z javne ceste ob njegovi hiši ter upniku še naprej skrajno otežuje dostop z vozili do njegovega stalnega prebivališča. Upnik je tako prisiljen voziti mimo dolžnikove stanovanjske hiše po neutrjeni peščeni bankini, s čimer ogroža svojo varnost. 10. Dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da so zaključki sodišča glede neutrjenosti bankine laični in temeljijo le na navedbah upnika, ne da bi se sodišče o dejanskem stanju glede tega prepričalo z ogledom na kraju samem. Na tem mestu višje sodišče ponovno opozarja na napotek, ki ga je dalo v sklepu II Ip 261/2021 z dne 20. 4. 2021 in v katerem je zapisalo, da bo pri obravnavanju ponovnega upnikovega predloga za izrekanje nove, višje denarne kazni treba natančno ugotoviti, ali dolžnik izpolnjuje obveznost po izvršilnem naslovu. Ob tem je višje sodišče poudarilo, da dolžniku ne z izvršilnim naslovom ne s sklepom o izvršbi ni bila odvzeta posest njegovih parcel, preko katerih poteka upnikova pot (pri čemer niti ne gre za javno cesto, kot navaja sodišče, temveč za pot preko dolžnikovega dvorišča), in da zgolj parkiran avto na dolžnikovi parceli še ne pomeni, da je s tem upnikova pot ovirana. Ker gre za različno široko parcelo, po kateri poteka upnikova pot, je višje sodišče poudarilo, da bo najverjetneje na kraju samem treba ugotoviti, ali res že vsako parkiranje na dolžnikovi parceli pomeni kršitev obveznosti po izvršilnem naslovu. Višje sodišče pri tem napotku vztraja in tokrat še dodaja, da bo moralo sodišče prve stopnje ob tem tudi preveriti stanje in širino bankine, saj dolžnik ves čas postopka trdi, da je bankino utrdil tako, da prenese bistveno težje tovore, kot je osebni avto, in da je upniku vedno omogočen nemoten prehod delno po asfaltiranem delno po gramoziranem delu dvorišča oziroma po utrjeni bankini, zato ne more od dolžnika zahtevati, da mora biti njegovo dvorišče ves čas popolnoma prazno.

11. Višje sodišče je glede na obrazloženo dolžnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ob ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje postopati skladno z zgoraj pojasnjenim in v primeru, če bo ugotovilo, da dolžnik obveznosti po izvršilnem naslovu ne izpolnjuje, odločati skladno z ureditvijo iz 226. člena ZIZ.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.