Jedro

Nasprotni udeleženec nima več stikov s predlagateljem od novembra 2017 dalje. Od tedaj dalje nasprotni udeleženec tudi ne prihaja več v neposreden stik s predlagateljico, razen tedaj, ko se srečata na narokih v okviru sodnih postopkov. Že iz tega izhaja, da nasprotni udeleženec v relevantnem obdobju ni mogel izvrševati fizičnega nasilja nad predlagateljema, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče. Dogodki izpred večih let (fizično nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico med njeno nosečnostjo) ne morejo biti predmet obravnavanja v tem postopku.

Predlagatelja nista izkazala, da bi nasprotni udeleženec v obdobju zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo predloga proti njima izvrševal kakršnakoli ravnanja, ki bi izpolnjevala zakonske znake psihičnega nasilja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelja krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljev, da se nasprotnemu udeležencu prepove zadrževati se in približevati bivališču predlagateljev na razdalji, krajši od 200 metrov, zadrževati se in približevati OŠ ... na enaki razdalji, navezovati stike z njima na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in preko tretjih oseb, vzpostavljati kakršnokoli srečanje s predlagateljema, približevati se javnim mestom in mestom predlagateljevih interesnih dejavnosti na razdaljo, krajšo od 100 metrov, za obdobje 12 mesecev (I. točka izreka). Odločilo je še, da udeleženci krijejo svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujeta predlagatelja, ki uveljavljata vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagata, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi predlogu, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navajata, da predstavlja psihično nasilje nasprotnega udeleženca že dejstvo, da je vložil preko sto kazenskih ovadb zoper predlagateljico. Posledično trpi psihično nasilje tudi predlagatelj. Nasprotni udeleženec je večkrat izvajal fizično nasilje nad predlagateljem, prav tako tudi partnerka nasprotnega udeleženca. Prvo sodišče je spregledalo, kar je izrecno poudaril v kazenskem postopku zaslišan psihiater A. A., da je nasprotni udeleženec pretepal predlagateljico v stanju nosečnosti. Multidisciplinarni tim CSD X, je 5. 12. 2018 ocenil stopnjo ogroženosti predlagatelja s strani nasprotnega udeleženca kot visoko. Ne gre za neposredno ogroženost, vendar sta njegov strah in doživljanje, povezana z nasprotnim udeležencem in hipotetičnim odvzemom družine, tako huda, da utemeljujeta takšno oceno. Predlagatelj se ves čas boji, da bo nasprotni udeleženec na dan, ko so določeni stiki, prišel v šolo in ga odpeljal. Izvedenec A. A. je ocenil podleganje obeh izvedenk prilagojenemu vedenju nasprotnega udeleženca ter zanikanju in minimaliziranju vloge pretepanja predlagateljice, ko je bila noseča. Postavlja se vprašanje, kaj je vzrok takšnemu milemu obravnavanju pretepa nosečnice, ki bi moralo imeti za posledico dosmrtno prepoved približevanja predlagateljici in le izjemoma dopuščati stike z otrokom. Nasprotni udeleženec ni niti toliko odkrit, da bi povedal, ali živi v zunajzakonski skupnosti z novo partnerko ali ne. Izpovedovanje nasprotnega udeleženca kaže na manipulacijo, ki jo izvaja s sodiščem in z obema izvedenkama. Mladoletni otrok je opozoril, da se ponovno pojavlja vzorec nasilnega vedenja, CSD X., pa je ocenil stopnjo ogroženosti mladoletnega predlagatelja kot visoko. Vzrok za stiske otroka je v ravnanju nasprotnega udeleženca. Predlagatelj je voden k številnim izvedencem na različne preglede, predlagateljica pa mu mora kot mati obrazložiti, zakaj je ponovno vabljen. Obrazložiti mu mora tudi, da je odločitev sodišča, da ga mora voditi na stik k očetu oziroma, da oče zahteva, da se ga predodeli njemu. Nasprotni udeleženec vsiljuje svojo prisotnost v življenje mladoletnega predlagatelja, pri tem pa ne upošteva njegovih koristi. Le začasen oziroma trajnejši umik iz življenja predlagatelja bi situacijo umiril do te mere, da bi bilo kasneje možno ponovno navezati stike postopoma. Mnenje izvedenk B. B. in J. J. je v celoti negirano z mnenjem izvedenca A. A. Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, odločitev sodišča pa v nasprotju z mnenjem multidisciplinarnega tima CSD X. 3. Nasprotni udeleženec ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvo sodišče je ugotovilo, da nasprotni udeleženec nima več stikov s predlagateljem od novembra 2017 dalje. Od tedaj dalje nasprotni udeleženec tudi ne prihaja več v neposreden stik s predlagateljico, razen tedaj, ko se srečata na narokih v okviru sodnih postopkov. Že iz tega izhaja, da nasprotni udeleženec v relevantnem obdobju (četrti odstavek 22.b člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini – ZPND) ni mogel izvrševati fizičnega nasilja nad predlagateljema, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče. Dogodki izpred večih let (fizično nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico med njeno nosečnostjo) ne morejo biti predmet obravnavanja v tem postopku.

6. Pravilna je tudi ugotovitev prvega sodišča, da predlagatelja nista izkazala, da bi nasprotni udeleženec v obdobju zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo predloga proti njima izvrševal kakršnakoli ravnanja, ki bi izpolnjevala zakonske znake psihičnega nasilja (peti odstavek 3. člena ZPND). Odnosi med predlagateljico in nasprotnim udeležencem so očitno zelo zaostreni in je obojestransko vlaganje kazenskih ovadb enega proti drugemu pogosta praksa, povezana s prizadevanjem vsakega od njiju, da obdrži (predlagateljica) oziroma pridobi (nasprotni udeleženec) varstvo in vzgojo mladoletnega predlagatelja. Vložene kazenske ovadbe s strani nasprotnega udeleženca ne predstavljajo psihičnega nasilja, razen tega pa ta okoliščina že glede na vsebino predlaganega ukrepa s strani predlagateljev nima nobenega pomena.

7. Pritožbene trditve o osebnostnih značilnostih nasprotnega udeleženca, o oceni ogroženosti predlagatelja s strani CSD X, o razhajanju med izvedenskimi mnenji A. A. na eni ter B. B. in J. J. na drugi strani, o (ne)verodostojnosti izpovedbe nasprotnega udeleženca o tem, ali živi v zunajzakonski skupnosti ter o domnevnem manipuliranju nasprotnega udeleženca v sodnih postopkih, niso pravno pomembne za to zadevo (ob ugotovitvi prvega sodišča, da iz mnenja CSD X, izhaja, da predlagateljeva ogroženost ni posledica domnevnega nasilja nasprotnega udeleženca).

8. Če je predlagatelj izpostavljen temam in informacijam v zvezi z drugimi postopki na sodišču in policiji, tega ni mogoče šteti nasprotnemu udeležencu v breme, kot pravilno ugotavlja prvo sodišče. Nasprotni udeleženec nima s predlagateljem nobenih stikov vse od novembra 2017 dalje, vendar ne po svoji krivdi. Legitimno možnost ima, da skuša doseči varstvo svojih pravic v ustreznih postopkih. Razumljivo je, da je predlagatelj močno psihično obremenjen zaradi svoje izpostavljenosti raznim razgovorom, preiskavam in drugim zanj obremenjujočim dejanjem v zvezi s temi postopki, vendar pa tega ni mogoče šteti kot posledice domnevnega psihičnega nasilja nasprotnega udeleženca. Celoten sklop pritožbenih trditev dejansko meri na vprašanja, ki so aktualna za odločitev o tem, kdo od staršev je z vidika varovanja pravic in koristi otroka primernejši za zaupanje otroka v varstvo in vzgojo ter kako naj bi bili urejeni stiki otroka z nerezidenčnim staršem, to pa sodi v ustrezne postopke, ki se vodijo po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih oziroma Družinskega zakonika, ne pa v postopek na podlagi določb ZPND.

9. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep prvega sodišča, saj uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso bili podani (2. točka 365. člena ZPP).

10. Predlagatelja nista uspela s pritožbo, zato krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (osmi odstavek 22.a člena ZPND in prvi odstavek 165. člena ZPP).