Jedro

Zahteva za brezplačno pravno pomoč za sestavo in vložitev revizije je po izteku roka za revizijo brezpredmetna, zato ji ni mogoče ugoditi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 80/2002-7 z dne 30.1.2002, spremeni tako, da se tožba zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 50/97, 65/97 in 70/2000; nadalje ZUS) ugodilo tožbi, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 10.12.2001 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je vložil dne 24.9.2001 za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z vložitvijo revizije.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe je prvostopno sodišče navedlo, da iz odločbe tožene stranke izhaja, da je tožnik sam, brez pooblaščenca, dne 17.9.2001 vložil revizijo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 19.7.2001, ki jo je prejel dne 25.8.2001, s katero je bil zavrnjen njegov tožbeni zahtevek (sodba Delovnega in socialnega sodišča) za razveljavitev odločb tožene stranke Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 22.6.1997 in z dne 31.7.1997 in priznanje pravice do starostne pokojnine, ob upoštevanju določb Zakona o žrtvah vojnega nasilja. Rok za vložitev revizije mu je iztekel dne 24.9.2001. Vložitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na dan, ko izteče rok za vložitev revizije, zato po presoji tožene stranke ne predstavlja razumnega roka, v katerem bi bilo mogoče preučiti prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožniku dodeliti odvetnika in vložiti oziroma dopolniti njegovo revizijo z dne 17.9.2001. Ob vložitvi prošnje namreč niso bili izdani podzakonski akti, ki določajo, katere listine mora prosilec predložiti za preverjanje pogojev po ZBPP, strokovni službi za brezplačno pravno pomoč pa s strani Odvetniške zbornice Slovenije še niso bili posredovani seznami odvetnikov, ki bi izvajali brezplačno pravno pomoč. Sploh pa je strokovna služba za brezplačno pravno pomoč prošnjo prejela šele dne 25.9.2001, torej po poteku roka za vložitev revizije. Kljub temu je bil tožnik s sklepom pozvan, da sporoči, ali je morebiti sam v roku za vložitev revizije le-to dopolnil s predložitvijo pooblastila odvetnika. Ker je tožnik sporočil, da sam odvetnika ni najel in da torej revizije ni vložil po pooblaščencu iz 3. odstavka 86. člena ZPP (Uradni list RS, št. 26/99), tožniku brezplačne pravne pomoči ni mogoče odobriti niti naknadno.

Prvostopno sodišče je ugotovilo, da je bilo iz prošnje tožnika za brezplačno pravno pomoč razvidno, da prejema denarno pomoč v višini 27.071,00 SIT mesečno in da drugih dohodkov nima. Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001, nadalje: ZBPP) je začel veljati dne 11.9.2001. Po 2. odstavku 12. člena ZBPP se finančni položaj prosilca v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah Zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve (izredna brezplačna pravna pomoč), po določbi 1. odstavka 36. člena ZBPP pa prosilcu pristojni organ za BPP, ne glede na določbe tega zakona o pogojih in postopku za oddobritev brezplačne pravne pomoči, nemudoma odobri brezplačno pravno pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam, če bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje (nujna brezplačna pravna pomoč). Glede na to, da v obravnavanem primeru v času vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč rok za vložitev zahteve za revizijo še ni potekel (prošnja je bila vložena dne 24.9.2001 ob 8.50 uri), bi moral pristojni organ tožniku nemudoma odobriti brezplačno pravno pomoč in mu tako omogočiti vložitev zahteve za revizijo. Ker je prvostopno sodišče presodilo, da je bil v postopku izdaje upravnega akta nepravilno uporabljen zakon (1. točka 1. odstavka 25.člena ZUS), je odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke in ji vrnilo zadevo v ponovno odločanje.

Tožena stranka vlaga pritožbo iz razlogov, navedenih v 1. odstavku 72. členu ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi tako, da tožbo zavrne, podrejeno pa, da razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo v novo sojenje. Ponavlja razloge, navedene v izpodbijani odločbi in navaja, da je v mesecu maju 2001 pozivala Odvetniško zbornico Slovenije za seznam odvetnikov, ki bi brezplačno pravno pomoč izvajali. Vse do 24.9.2001 seznama ni prejela. Ne soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, da je potrebno tožniku, samo na podlagi ugotovitve, da prejema denarno socialno pomoč in da drugih dohodkov nima, nemudoma odobriti brezplačno pravno pomoč. Prvostopno sodišče je zato nepravilno uporabilo materialno pravo. Tudi če bi sledila odločitvi sodišča in v ponovenm postopku odločala o prošnji tožnika za brezplačno pravno pomoč, je zadeva po izteku roka za vložitev revizije brezpredmetna.

Tožnik se v odgovoru na pritožbo sklicuje na 12. člen ZPP in 4. odstavek 7. člena ZUP. Od leta 1985 je nezaposlen, prejema le rento po ZZVN in denarno socialno pomoč, skupaj 45.000,00 SIT mesečno.

Drugostopno sodbo, zoper katero je vložil zahtevo za revizijo, je prejel dne 25.8.2001, zahtevo za revizijo pa je vložil dne 17.9.2002. Prošnjo za brezplačno pravno pomoč je vložil 24.9.2002, torej med revizijskim postopkom pred Vrhovnim sodiščem RS. Odvetnika ni pooblastil, saj nima sredstev za plačevanje odvetniških uslug in ker ne ve, ali mu bo brezplačna pravna pomoč odobrena. Po 30. členu ZBPP odvetnika določi organ za brezplačno pravno pomoč in ne stranka sama. Toženi stranki pa je predlagal, da naj za odvetnika postavi Odvetniško družbo Č., ker pozna primer in se z njim strinja. Meni, da je sistem, v katerem se zahteva za revizijo vlaga pri sodišču, ki je v zadevi odločalo, nesmiseln. V interesu tistega, ki je o zadevi odločal, je, da do revizije ne pride. To pa lahko preprečuje prav preko brezplačne pravne pomoči oziroma na podlagi 86. člena ZPP/99. Pritožba je utemeljena.

Drži sicer, da ZBPP predvideva izredno in nujno brezplačno pravno pomoč, vendar pa navedenih določil ZBPP v tem primeru, po presoji pritožbenega sodišča, ni mogoče uporabiti. Kot je razvidno iz sodbe prvostopnega sodišča, je tožnik dne 17.9.2001 vložil revizijo proti sodbi Višjega Delovnega in socialnega sodišča z dne 19.7.2001. Rok za revizijo je iztekel dne 24.9.2001, ko je tožnik vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z vložitvijo revizije. Ne glede na to, da se določba 3. odstavka 86. člena ZPP/99 ne uporablja v postopkih, v katerih je bila tožba vložena pred uveljavitvijo ZPP/99 (1. odstavek 499. člena ZPP/99), pa po datumu 24.9.2001 revizije v sporni zadevi niti ne bi bilo več dopustno vložiti. Zato je utemeljena pritožbena navedba tožene stranke, da je zahteva za brezplačno pravno pomoč za sestavo in vložitev revizije, po tem datumu, brezpredmetna. V času odločanja tožene stranke (dne 10.12.2001) je bila torej pravilna njena odločitev, ko je prošnjo tožnika zavrnila.

Prvostopno sodišče je materialno pravo v tej zadevi zmotno uporabilo. Glede na navedeno, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbo zavrnilo.