Jedro

V obravnavanem primeru je znašala razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino več kot 20 % ugotovljene površine, zato je bila odločitev prvostopenjskega organa o zavrnitvi celotnega zahtevka za ukrep KOP pravilna. Po 16. členu Uredbe 1975/2006/ES se namreč v takšnem primeru pomoč za ukrep v zvezi s površino ne odobri.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano 2. točko izreka odločbe odločil, da se tožeči stranki zavrne zahtevek za Travinje – podukrep KOP ekološko kmetovanje na površini 39,35 ha in zahtevek za Vrtnine na prostem, podukrep Ekološko kmetovanje na površini 0,10 ha. V obrazložitvi je glede zavrnjenih zahtevkov navedel, da je bila pri pregledu na kraju samem ugotovljena drugačna vrsta kmetijske rastline od prijavljene, zato se zahtevek KOP za kmetijsko rastlino, v skladu s 23. členom Uredbe KOP zavrne. Nepravilnosti se nanašajo na GERK-PID: 4206488 – ..., 3511751 – ... Površina, ki se za posamezen zahtevek KOP zavrne, znaša: EK – 2,24 ha. Nepravilnost pri skupini posevkov z isto višino plačila v posameznem zahtevku KOP je ugotovljena v zahtevku KOP EK Vrtnine na prostem 0,06 ha, KOP EK Travinje 8,44 ha, kar za skupino posevkov za isto višino plačila v posameznem zahtevku KOP predstavlja več kot 20 % od ugotovljene površine, zato se zahtevek KOP v skladu s 23. členom Uredbe KOP v celoti zavrne. Pri pregledu na kraju samem je bilo ugotovljeno, da je prijavljena površina za posamezno kmetijsko rastlino večja od ugotovljene, zato se zahtevek KOP, ki presega ugotovljeno površino, v skladu s 23. členom Uredbe KOP zavrne. Nepravilnost se nanaša na GERK-PID: 920504 – ..., 2497312 – ..., 3455389 – ..., 247306 – ..., 247308 – ..., 2406488 – ..., 3511751 – ..., 3507996 – ... Površina, ki se za posamezni zahtevek KOP zavrne, znaša EK 8,50 ha.

Drugostopni organ je pritožbo tožeče stranke zavrnil, v drugi točki izreka pa odločil o stroških za izdelavo izvedeniškega mnenja. V obrazložitvi se je strinjal z razlogi prvostopnega organa, ki je na podlagi kontrole na kraju samem ugotovil, da je na 2,24 ha drugačna kmetijska rastlina od prijavljene, ter da je prijavljena površina za posamezno kmetijsko rastlino na obrazcu D za več kot 20 % večja od ugotovljene in sicer na 0,6 ha KOP EK Vrtnine na prostem in na 8,5 ha KOP EK Travinje. Ugotavlja, da je iz obrazca D razvidno, da je prijavitelj prijavil za KOP, podukrep Ekološko kmetovanje, skupaj površino 39,45 ha. Pred izdajo prvostopne odločbe sta bili na KMG opravljeni dve kontroli na kraju samem. Prva 26. 9. 2008, sestavljen je bil zapisnik, ki je bil podpisan brez pripomb ter 4. 8. 2008 kontrola za področje navzkrižne skladnosti. Ugotovljeno je bilo, da so GERK-i ..., ... in ..., pašniki in se s tem čistijo. Za ugotovitev in presojo dejstev, ki so pomembni za rešitev pritožbe, je drugostopni organ imenoval izvedence, da v okviru super kontrole pregledajo sporne GERK-e za leto 2008. Opravljen je bil pregled na kraju samem 7. 10. 2010, stranka je bila na koncu kontrolnega pregleda seznanjena, da je potrebno pripraviti izpise meritev, opravljenih z GPS napravo, kar zahteva dodatno delo v pisarni. Z dokončnimi rezultati izmer in zapisnikom je bila seznanjena 25. 10. 2010 ter je zapisnik podpisala ter podala pripombo. Glede vrst rabe na posameznem kontroliranem GERK-u so izvedenci soglasno ugotovili, kolikšna površina izpolnjuje pogoj ugotovljene površine. Glede na soglasno ugotovljeno površino na posameznih GERK-ih so ugotovili, da znaša neupravičena površina skupaj 6,7 ha. Glede na prijavljeno površino na D obrazcu zbirne vloge za 2008 za KOP, ki je 39,35 ha, znaša tako skupno ugotovljena površina (39,45 – 6,70) 32,75 ha. Neupravičena površina (6,70 ha) znaša glede na ugotovljeno površino (32,75 ha) 20,45 %. Nadalje drugostopni organ ugotovi, da je v pritožbenem postopku ugotovljena manjša neupravičena površina (6,70 ha) kot v postopku pred prvostopnim organom (8,50 ha), vendar je točna ugotovitev prvostopnega organa, da presega 20 % ugotovljene površine in zato je tudi zakonita zavrnitev zahtevka, glede na določbo 50 (3) člena Uredbe (ES) št. 796/2004. Kot neutemeljene drugostopni organ zavrača pritožbene navedbe, da vlagatelj ni namerno prijavil spornih kmetijskih zemljišč, temveč je bil pri risanju GERK-ov zaveden s strani uradne osebe. Meni, da nepravilnosti na prijavljenih GERK-ih ni mogoče prevaliti na uradno osebo.

Tožeča stranka izpodbija odločbo tožene stranke in meni, da dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno ter da je posledično napačno uporabljeno materialno pravo ter so bile storjene kršitve določb postopka. Tožeča stranka je po nasvetu svetovalk Kmetijske gospodarske zbornice Slovenije, Izpostava Črnomelj res želela uskladiti oziroma spremeniti stanje v GERK-ih in ga uskladiti z novimi spremembami, vendar se je ta postopek vodil na UE Črnomelj, vodil pa ga je upravni delavec A.A. Temu je natančno pojasnila za kakšna zemljišča gre, pri čemer je upravni delavec zatrdil, da jih je potrebno skladno z navodili ministrstva vpisati pod dejansko rabo 1800 (kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem). Tožeča stranka je sledila upravnemu delavcu. Tako je ta vpisal GERK PID: 3511751- ..., pri čemer naj bi neupravičena površina znašala 1,06 ha ter GERK PID: 4206488 – ..., pri čemer naj bi neupravičena površina znašala 1,02 ha. Poudarja, da je bil z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 – 2013, v leti 2007 – 2013, tretji odstavek 8. člena (5. člen spremembe Uredbe) spremenjen tako, da so lahko upravičenci iz tega člena, to je KMG-ji za zemljišča na območjih z omenjenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, v letih 2008 – 2013 upravičeni uveljavljati izravnalna plačila tudi za zemljišča za vrsto dejanske rabe „1800 – kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem“, če je njihova dejanska raba enaka rabi, kot je v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, zajetih iz digitalnih orto foto posnetkov, posnetih do konca leta 2006. Te spremembe Uredbe KOP pa so več kot očitno pripeljale do napačnega tolmačenja predpisov na strani upravnega delavca, ki je posledično zavedel tudi tožečo stranko. Vendar v konkretnem primeru njej ni mogoče očitati malomarnosti, niti namernega posredovanja napačnih podatkov. Kot določa drugi odstavek 23. člena Uredbe KOP pa prvostopni organ skladno z določbami Uredbe 1975/2006/ES sankcionira le tiste vlagatelje zahtevka, ki so napačne podatke oziroma navedbe vložili iz malomarnosti ali naklepno. Tožeča stranka tudi ni bila edina, ki je bila zavedena s strani upravnega delavca. Predlaga, da sodišče vse zasliši kot priče. Prvostopna odločba pa je napačna tudi iz razloga, ker naj bi bila neupravičeno prijavljena površina glede Travinja 8,44 ha glede Vrtnin na prostem pa 0,06 ha, pri tem pa ni razvidno, koliko naj bi znašala neupravičeno prijavljena površina v posameznem GERK-u. Upoštevajoč navedeno tako prvostopne odločbe ni moč preizkusiti. Že drugostopni organ je po super kontroli ugotovil, da je neupravičeno prijavljena površina bistveno manjša. Vendar tudi drugostopne odločbe ni moč preveriti. Pri merjenju z GPS je določena toleranca. Iz zapisnikov o opravljeni kontroli ter iz prvostopne odločbe, niti iz drugostopne odločbe ni razvidno, koliko znaša obseg posameznega GERK-a, zato tolerance ni moč preveriti. Meni tudi, da so bili v GERK-u PID 920504 ..., trije deli zemljišča v izmeri 4 are, 1 ar in še enkrat v izmeri 1 ar, neupravičeno opredeljeni kot neupravičena površina z oznako 9999. Ta zemljišča se nahajajo ob robu trajnega travnika in bi morala biti opredeljena najmanj kot zemljišča za rabo 1800. Enako velja tudi za GERK PID 4206488 ..., ki je bil prijavljen na področju gozda, vendar pa je iz gostote dreves razvidno, da gre dejansko za kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem, torej gre dejansko z rabo 1800. Površina GERK-a znaša 1,02 ha. Upoštevajoč navedeno neupravičeno prijavljena površina ne znaša 6,7 ha, pač pa 5,62 ha, kar pomeni, da ni preseženo 20 % neupravičeno prijavljenih površin, je zahtevek za podukrep KOP Ekološko kmetovanje in Vrtnine na prostem, na površini najmanj 33,83 ha utemeljen. Predlaga odpravo prvostopne odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

Drugostopni organ v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo. Kot neutemeljene zavrača tudi ugovore v zvezi z upoštevanjem tolerance. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa o zavrnitvi zahtevka za Travinje podukrep KOP Ekološko kmetovanje in zahtevka za Vrtnine na prostem, podukrep ekološko kmetovanje.

Iz obrazložitve prvostopne in drugostopne odločbe je razvidno, da sporna zavrnitev zahtevkov, ki ga je tožeča stranka uveljavljala z zbirno vlogo za leto 2008, temelji na ugotovitvi, da je bilo med postopkom pri opravi pregleda na kraju samem ugotovljeno, da je za 2,24 ha drugačna kmetijska rastlina od prijavljene, da je prijavljena površina za posamezno kmetijsko rastlino na obrazcu D za več kot 20 % večja od ugotovljene in sicer na 0,6 ha KOP EK Vrtnine na prostem in 8,50 ha KOP EK Travinje. Drugostopni organ se je z zaključkom prvostopnega organa po opravljeni super kontroli strinjal. Iz zapisnika o opravljeni super kontroli z dne 25. 10. 2010 izhaja, da je bila sicer ugotovljena manjša razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino (6,70 ha) glede na ugotovljeno razliko v postopku na prvi stopnji, vendar pa ta še vedno predstavlja več kot 20 % ugotovljenih površin.

Iz prvega odstavka 23. člena Uredbe KOP izhaja, da je sistem kontrol in sankcij opredeljen v predpisu, ki ureja izvedbo o ukrepu kmetijske politike, predpisu, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, Uredbi 1975/2006/ES ter prilogi 7 te Uredbe. Uredba 1975/2006/ES v 16. členu določa za primer, da znaša razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino, določeno v skladu s členom 50 (3) Uredbe 796/2004/ES, več kot 20 % ugotovljene površine, da se pomoč za ukrep v zvezi s površino ne odobri. Ker je v obravnavanem primeru znašala razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino več kot 20 % ugotovljene površine, je bila odločitev prvostopnega organa o zavrnitvi celotnega zahtevka pravilna.

Sodišče ne more upoštevati tožbenega ugovora, da krivda za prijavljene neupravičene površine ni na strani tožeče stranke. Sama tožeča stranka navaja, da so bile spremembe vrisane na predlog, ker je želela uskladiti oziroma spremeniti dejansko stanje z evidenco GERK. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju PRKG) v 11. členu določa, da mora nosilec kmetijskega gospodarstva predlagati vpis GERK-ov na tam opredeljen način, v 12. členu, da mora nosilec kmetijskega gospodarstva priglasiti upravni enoti spremembo zemljišč v uporabi in spremembe podatkov o GERK, s tam navedenimi podatki, pri čemer pa nosilec kmetijskega gospodarstva s podpisom zapisnika o vpisu GERK v evidenco GERK potrdi pravilnost vpisanih podatkov (sedmi odstavek 11. člena PRKG). Iz navedenih podlag izhaja, da je na strani nosilca kmetijskega gospodarstva vsaka sprememba, ki se tiče podatkov GERK-ov, tako da se tožeča stranka ne more sklicevati na napačni vpis zaradi delavca na upravni enoti, kot tudi ne na nepoznavanje predpisov. Kolikor pa tožeča stranka meni, da je upravni delavec napačno ravnal, pa lahko sproži ustrezne postopke nadzora nad njegovim delom. Posledično sodišče ne more slediti navajanju o prepričevanju upravnega delavca o obveznem vpisu zemljišč pod rabo 1800 (namesto kot gozdnih zemljišč) in posledično izostanku malomarnosti ali naklepa tožeče stranke ter zato neizpolnjevanju pogojev za zavrnitev zahtevka po 23. členu Uredbe KOP v zvezi z Uredbo 1975/2006/ES. Za zavrnitev zahtevkov je namreč zadostovala že ugotovitev o več kot 20 % ugotovljeni razliki med prijavljeno in ugotovljeno površino, ne glede na subjektivno odgovornost. Že v zbirni vlogi za leto 2008 je tožeča stranka podpisala izjavo, da je seznanjena s pogoji za ukrepe, ki jih uveljavlja, in s predpisanimi sankcijami (vsebina predtiska in zbirne vloge – 12. člen Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008), kar pomeni uveljavljanje zahtevkov v skladu s predpisi, ob vzpostavljenem sistemu kontrole in sankcij pri ugotovljenih nepravilnostih.

V zvezi z ugovorom o bistvenih kršitvah določb postopka – nenatančno obrazloženi prvostopni odločbi, sodišče ugotavlja, da je drugostopni organ v pritožbenem postopku te pomanjkljivosti odpravil in navedel natančne podatke za vsak GERK posebej, zaradi česar sodišče šteje kršitev za sanirano. Podatki v drugostopni odločbi vsebujejo prijavljeno površino, ugotovljeno površino ter opombe glede ugotovljene dejanske rabe. Tožeča stranka se tudi ne more z uspehom sklicevati, da ob kontroli na prvi stopnji, dne 26. 9. 2008, ni bila opozorjena na precejšnja odstopanja med prijavljenimi in ugotovljenimi površinami, saj je zapisnik podpisala in nanj ni imela pripomb. Ob izkazani razliki tudi na drugi stopnji, ki še vedno predstavlja več kot 20 % ugotovljene površine, drugačen rezultat opravljenih kontrol, na pravilnost odločitve ne more vplivati. Tožeča stranka je podpisala tudi zapisnik o super kontroli, pri čemer ni podala pripomb, da ugotovitev ne razume, oziroma, da naj bi bile vpisane ugotovitve napačne. Iz zapisnikov pa tudi izhajajo (poleg podatkov o prijavljeni površini in prijavljeni rabi) izrisi posameznih GERK-ov z ugotovitvami glede dejanskih rab zemljišč, izmerjeno in ugotovljeno površino, opredeljeno metodo merjenja z navedbo o toleranci. V zapisniku z dne 25. 10. 2010 pa so pri vsakem GERK-u dodane še opombe z enostavnimi in razumljivimi opisi dejanske rabe zemljišča, zaradi česar tožeča stranka ne more uspeti z navajanjem o neupravičeni izločitvi določenih površin in napačno ugotovljeni rabi le-teh. Pri kontroli se je namreč preverjala skladnost med prijavljeno površino iz zbirne vloge in ugotovljeno površino na kraju samem, zaradi česar je ugotovitev o neupravičeni površini pri kontroli z oznako 9999 (torej glede na prijavljeno površino iz vloge in ne glede na dejansko rabo) pravilna. Iz zapisnikov pa tudi izhajajo podatki o upoštevanju oziroma neupoštevanju tolerance pri meritvah (rubrika ''Prijavljena površna je znotraj toleranc DA/NE''), zaradi česar je glede na ostale podatke zapisnika (o prijavljeni in izmerjeni oziroma ugotovljeni površini pri vsakem GERK-u posebej), jasno razvidno, na katerih GERK-ih je prijavljena površina znotraj toleranc meritev. Ker tožeča stranka v postopku ni podala vsebinskih navedb, da so dejstva, ki izhajajo iz povzetih zapisnikov, neresnična oziroma napačna, se tudi sodišče strinja, da zapisnik o kontrolnem pregledu na kraju samem, sestavljen v skladu s predpisi, predstavlja javno listino (prvi odstavek 80. člena ZUP).

Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Glavne obravnavne zaradi izvedbe v tožbi predlaganih dokazov sodišče ni opravilo, ker je na podlagi podatkov v spisu, izpodbijane prvostopne in drugostopne odločbe ugotovilo, da je dejansko stanje popolno ugotovljeno. Predlagani dokazi zaslišanje prič v zvezi z ravnanjem upravnega delavca, pa se ne nanašajo na dokazovanje dejstev, ki so v zadevi relevantna.

Odločitev o stroških temelji na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Pravni pouk temelji na prvem odstavku 73. člena ZUS-1.