Jedro

Revizijsko sodišče je že večkrat sprejelo stališče, da je ena od ustavno zagotovljenih pravic strank (22. člena Ustave Republike Slovenije) tudi pravica, da sodišče strankine trditve obravnava in jih ovrednoti, kar je tudi razlog, zaradi katerega revizijsko sodišče sprejema revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišče je v izpodbijani sodbi, ne da bi razpisalo obravnavo (drugi odstavek 362. člena ZPP-77), spremenilo ali celo popolnoma na novo ugotavljalo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je s tem kršilo določbe pravdnega postopka iz četrte točke 373. člena ZPP-77.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z delno sodbo v enem delu spremenilo odločbo tožene stranke z dne 21.9.1994, in odločilo, da je tožnik sicer storil kršitev delovnih obveznosti, čeprav drugačno kot mu jo je očitala izpodbijana odločba, in da je zato vseeno primeren disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, kar je odločila že tožena stranka, v drugem delu pa je tožnika oprostilo odgovornosti in postopek ustavilo. Zoper drugotoženo stranko je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Drugostopenjsko sodišče je s sodbo ugodilo pritožbi tožene stranke zoper prvostopenjsko sodbo, sodbo spremenilo in zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, o pritožbi tožnika glede njegove disciplinske odgovornosti pa ni odločilo (je ni zavrnilo). Razveljavilo je 4. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje, ki se nanaša na drugo toženo stranko.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil pravočasno revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je sodišče sprejelo napačno dokazno oceno glede vročitve zahteve za uvedbo disciplinskega postopka in disciplinske obravnave in da je zato zmotno uporabilo določbe ZTPDR in ZPP. O pritožbi, ki jo je vložil tožnik glede kršitve delovnih obveznosti in glede določitve datuma prenehanja delovnega razmerja, sodišče druge stopnje ni odločalo, čeprav bi ob upoštevanju določb 350. in 353. člena ZPP to moralo storiti. Sodbo sodišča prve stopnje je v nasprotju z določbo 4. točke 373. člena ZPP-77 spremenilo na podlagi drugačne dokazne ocene, kot jo je naredilo sodišče prve stopnje. Sodišče ugotavlja, da se tožnik kljub sklepu upravnega odbora ni hotel odstraniti s seje, čeprav iz zapisnika seje ne izhaja, da bi tak sklep sploh bil sprejet. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je samo poseglo v kvalifikacijo očitane disciplinske kršitve in ugotavljalo kršitve mimo listinskih dokazov in izven tožnikovega delovnega področja. V spornem primeru bi se glede disciplinskega postopka morale uporabljati določbe, kot za delavce v državnih organih, ne pa določbe zakona o delovnih razmerjih in statuta tožene stranke. O disciplinski odgovornosti tožnika je na drugi stopnji odločal nepristojen organ. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje pred spremenjenim senatom.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP-77 - Uradni list SFRJ, št. 4/77 in 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94), ki se glede na določbo prvega odstavka 498. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) v tem postopku še uporablja, vročena nasprotni stranki, na revizijo je odgovorila prvotožena stranka, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Prvotožena stranka je v odgovoru na revizijo prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP-77 ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Po določbi tretjega odstavka 385. člena ZPP-77 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v delu, kjer se revizija nanaša na ugotovitev dejanskega stanja, ni preizkušalo.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da sodišče druge stopnje ni odločilo o pritožbi tožeče stranke, v zvezi s točko 1/I izreka in 3. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje, in da to pomeni kršitev določb 365. in 368. člena ZPP-77, kot to navaja revizija. Svoje pravno naziranje v zvezi z v pritožbi postavljenimi navedbami, je sodišče deloma sicer obrazložilo v sodbi v delu, v katerem je utemeljevalo spremembo sodbe sodišča prve stopnje. Pa vendar zaradi očitane pomanjkljivosti sodbe sodišča druge stopnje ni možno preizkusiti v celoti, to pa pomeni, da gre za tako pomanjkljivost, ki bistveno vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe. Revizijsko sodišče je že večkrat sprejelo stališče, da je ena od ustavno zagotovljenih pravic strank (22. člena Ustave Republike Slovenije) tudi pravica, da sodišče strankine trditve obravnava in jih ovrednoti, kar je tudi razlog, zaradi katerega revizijsko sodišče sprejema revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Revizijsko sodišče tudi ugotavlja, da je sodišče v izpodbijani sodbi, ne da bi razpisalo obravnavo (drugi odstavek 362. člena ZPP-77), spremenilo ali celo popolnoma na novo ugotavljalo dejansko stanje z ugotovitvijo, da je revident "preprečil primopredajo", saj se je v predhodnih postopkih ugotavljalo, da jo je odklonil, da je fizično preprečil nastop dela in prevzem funkcije novo imenovani v.d. direktorici in da je tožena stranka tako vztrajanje na seji upravnega odbora kot preprečitev primopredaje opredelila kot hujšo disciplinsko kršitev ustvarjanja motenj v medsebojnih odnosih (tožena stranka je to opredelila kot odklonitev del in nalog in ustvarjanje motenj v medsebojnih odnosih). Sodišče prve stopnje take dejanske podlage ni ugotovilo. Ker je za odločitev v disciplinskem postopku pomembna razlika, ali je šlo za preprečitev dejanja ali odklonitev naloge, ali je res šlo za fizično preprečitev nastopa dela ali za nasvet v zvezi s predajo funkcije, prav tako pa, kako so bile okoliščine revidentovega ravnanja opisane v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka in kakšne so zato možne disciplinske kršitve, je revizijsko sodišče zaključilo, da je sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi kršilo določbe pravdnega postopka iz četrte točke 373. člena ZPP-77. Te kršitve je v skladu z določbo prvega odstavka 354. člena ZPP-77 obravnavati kot bistvene, ker so lahko vplivale na zakonitost sodbe.

Iz navedenega sledi, da je utemeljen revizijski očitek bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Zato je revizijsko sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 394. člena ZPP-77 reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Sodišče je določbe ZPP-77 uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).