Jedro

Registrsko sodišče je ocenilo, da obstaja velika verjetnost, da udeleženec ne bo uspel s tožbo, s katero uveljavlja ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov predlagatelja, in zato znatno prevladuje interes za odločitev o vpisu v sodni register. Predlagatelju pa bi nastala škoda zaradi poznejšega vpisa. Vpis v sodni register je hiter postopek, zadrževanje vpisa sklepa skupščine ne govori v prid interesu za počasno odločitev, temveč ravno obratno, zato je bila dana podlaga, da se citirani sklep vpiše v sodni register.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Predlagatelj in udeleženec nosita svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

**Dosedanji tek postopka**

1. Na predlog predlagatelja je registrsko sodišče v sodnem registru vpisalo sklep o spremembi pravnoorganizacijske oblike predlagatelja, iz družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo, firme in skrajšane firme, izvršnega direktorja, člane upravnega odbora in spremembo družbene pogodbe oziroma statuta, po sklepih skupščine predlagatelja z dne 6. 2. 2033 v notarskem zapisniku notarke A. A., opr. št. SV-138/2023. 2. Zoper sklep se je kot udeleženec pritožil manjšinski družbenik/delničar predlagatelja in je uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi, ki jo je pravočasno dopolnil, ugodi, izpodbijani sklep odpravi ter vzpostavi prejšnje stanje v sodnem registru, nato pa ob ponovnem odločanju o predlogu za vpis subjekta vpisa postopek prekine do pravnomočne odločitve po tožbi, ki jo je kot tožnik 3. 3. 2023 vložil proti predlagatelju, zaradi ničnosti in izpodbojnosti navedenih skupščinskih sklepov predlagatelja pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. V Pg 348/2023. Predlagal je povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Predlagatelj je odgovoril na pritožbo in pritožbenemu sodišču primarno predlagal, da pritožbo kot nedovoljeno zavrže oziroma kot neutemeljeno zavrne. Tudi predlagatelj je predlagal povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožbeno sodišče je 12. 9. 2023 (red. št. 8) registrskemu sodišču vrnilo zadevo in mu naložilo, da preizkusi pogoje za izdajo nadomestnega sklepa ob smiselni uporabi prvega odstavka 343.a člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1. Registrskemu sodišču je pojasnilo, da pritožnik v pritožbi navaja, da s tožbo, vloženo 3. 3. 2023 uveljavlja ničnost in izpodbojnost na skupščini dne 6. 2. 2023 sprejetih sklepov, med njimi tudi sklepa o preoblikovanju družbe iz d. o. o. v d. d. Vložena tožba po samem zakonu (tretji odstavek 590. člena Zakona o gospodarskih službah, ZGD-1) povzroči prekinitev postopka - tako imenovano registrsko zaporo. Razlogov za prebitje registrske zapore v izpodbijanem sklepu registrsko sodišče ni navedlo, zaradi pomanjkanja obrazložitve zato ni bilo jasno, ali je sodišče presodilo, da so izpolnjeni zakonski pogoji za predrtje registrske zapore, ali pa je sodišče spregledalo dejstvo, da je bila vložena tožba. S tem je bilo smiselno uveljavljano, da je podana bistvena postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSReg.

5. Registrsko sodišče je na podlagi 343.a člena ZPP, dne 6. 11. 2023 izdalo nadomestni sklep z enakim izrekom kot v prvem sklepu in je svojo odločitev tudi obrazložilo. S pravnim poukom je stranke postopka poučilo, da imajo v roku 8 dni pravico vložiti pritožbo. Vendar se zoper nadomestni sklep udeleženec registrskega postopka ni pritožil. **Odločitev o pritožbi in razlogi pritožbenega sodišča**

6. Udeleženec je manjšinski družbenik predlagatelja in je imel pred preoblikovanjem predlagatelja 0,6927 odstotni poslovni delež. Smiselno je s tem zatrjeval pravni interes za sodelovanje v tem postopku na podlagi 17. člena v zvezi s prvim odstavkom 36. člena ZSReg, ki določa, da ima položaj udeleženca, med drugimi tudi oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Delniška družba obstaja od vpisa preoblikovanja v register in poslovni deleži postanejo delnice (655. člen ZGD-1). Samemu vpisu preoblikovanja manjšinski družbenik in po preoblikovanju delničar ne more nasprotovati v drugem kot v registrskem postopku. Zato mu je pritožbeno sodišče priznalo položaj udeleženca v postopku.

7. Pritožba ni utemeljena.

8. Registrsko sodišče je ravnalo v skladu z napotkom pritožbenega sodišča in je v razlogih nadomestnega sklepa odpravilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Opredelilo se je do pritožbenega očitka, da je bilo vabilo na skupščino predlagatelja z dne 6. 2. 2023 poslano pravočasno. Oprlo se je na družbeno pogodbo, ki je določila krajši, osemdnevni rok za sklic skupščine. Pri tem je ugotovilo, da družbenikom ni bila kršena pravica do glasovanja (drugi odstavek 504. člena v zvezi s 509. členom ZGD-1). Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da gre z vpisom preoblikovanja iz družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo v nadaljnjem postopku za de facto razlastitev oziroma prisilno prodajo poslovnih deležev. Tega udeleženec ne more uveljavljati, ker ni imetnik skupnega deleža in zato nima pravnega interesa za uveljavljanje ničnosti ali izpodbojnost navedenega skupščinskega sklepa. Družbeniki so lahko na skupščini informirano glasovali, saj je bilo sklicu skupščine priloženo poročilo o preoblikovanju družbe - predlagatelja, poročilo neodvisnega revizorja B. iz C., kar je v skladu s 194. in 195. členom ZGD-1. Možnost preoblikovanja iz d. o. o. v d. d. določa ZGD-1, prav tako tudi možnost iztisnitve manjšinskih delničarjev iz družbe, če glavni delničar doseže več kot 90 % delež, zato takšen namen ni nemoralen. Na izpodbojnost se ne more sklicevati udeleženec v imenu imetnikov skupnega deleža, ker ni imel pooblastila drugih imetnikov skupnega deleža in ni mogel glasovati v njihovem oziroma v skupnem imenu. Registrsko sodišče je ocenilo, da obstaja velika verjetnost, da udeleženec ne bo uspel s tožbo vloženo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani proti predlagatelju (tam toženi stranki) v zadevi V Pg 348/2023 in zato znatno prevladuje interes za odločitev o vpisu v sodni register. Predlagatelju pa bi nastala škoda zaradi poznejšega vpisa. Vpis v sodni register je hiter postopek, zadrževanje vpisa sklepa skupščine ne govori v prid interesu za počasno odločitev, temveč ravno obratno, zato je bila dana podlaga, da se citirani sklep vpiše v sodni register (654. člen, drugi odstavek 643. člena in tretji odstavek 590. člena ZGD-1).

9. Kot je bilo že pojasnjeno se udeleženec ni pritožil zoper nadomestni sklep. Ker je bilo odgovorjeno na vse pritožbene očitke iz pritožbe zoper sklep z dne 17. 4. 2023 že v nadomestnem sklepu, je pritožbeno sodišče, ker je bil izdan izpodbijani sklep tudi v zvezi z drugimi že omenjenimi spremembami v predlogu za vpis sprememb v sodnem registru, ki v pritožbi niso bile izpodbijane, prvi sklep preizkusilo le še po uradni dolžnosti. Pri tem je ugotovilo, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep registrskega sodišča potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

10. Po posebnem pravilu iz prvega odstavka 18. člena ZSReg vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške.