Jedro

Predmet tega upravnega spora ne more biti upravna zadeva Tržnega inšpektorata RS, Enote A. z dne 8.12.1999, v kateri z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno in je tožnica v zvezi z odločanjem v navedeni inšpekcijski zadevi, kot navaja v tožbi, že dne 6.11.2006 sprožila upravni spor.

Upravni spor ni dopusten zoper predpise (pravilnik, uredba), s katerimi se ne urejajo posamična razmerja (4. odstavek 5. člena ZUS-1).

Izrek

1. Tožba se zavrže. 2. Predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks se ne ugodi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Ministrstvo za gospodarstvo zavrglo tožničino vlogo, označeno kot „zahteva za izdajo odločbe zaradi molka Tržnega inšpektorata RS, Enote A. z dne 8.12.1999“. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bila tožničina vloga zavržena po določbi 2. odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-ZUP), saj tožnica kljub pozivu in opozorilu na posledice, ugotovljenih pomanjkljivosti ni odpravila.

Tožnica s tožbo izpodbija navedeni sklep z navajanjem razlogov iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1. Navaja, da je izpodbijani sklep ničen iz razlogov navedenih v 1.,2.,3.,4.,5. in 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. Zatrjuje, da izpodbijani sklep posega v njeno ustavno pravico do pravnega sredstva, do svobodne gospodarske pobude in v ustavno pravico do varstva lastnine. Od sodišča pričakuje, da bo zato preverilo tudi zakonitost Pravilnika o elektromagnetni združljivosti in Odredbo o obvezni dobaviteljevi izjavi o skladnosti svetilk in zakonov, s katerimi so urejena razmerja, v katerih je odločal upravni organ. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi, izreče za nično upravno zadevo Ministrstva za gospodarstvo, Tržnega inšpektorata RS, Enote A. z dne 8.12.1999 in odpravi Pravilnik o elektromagnetni združljivosti in Odredbo o obvezni dobaviteljevi izjavi o skladnosti svetilk. Tožnica sodišču predlaga, naj jo, na podlagi 168. člena Zakona o pravdnem postopku in na podlagi 13. člena Zakona o sodnih taksah zato, ker nima na razpolago denarnih sredstev za plačilo taks in bi plačilo le-teh resno ogrozilo njeno poslovanje, oprosti plačila sodnih taks.

Tožena stranka, ki odgovora na tožbo ni podala, je sodišče obvestila, da je upravne spise že predložila k zadevi, ki se pri sodišču vodi med istima strankama pod opr. št. U 481/2006. K točki 1 izreka: Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt je upravna odločba ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (1. in 2. odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06-ZUS-1). V upravnem sporu pa se lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (2. odstavek 5. člena ZUS-1).

Po navedenih določbah ZUS-1 izpodbijani sklep, s katerim tožena stranka ni odločila o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih, ki jih ima tožnica v inšpekcijskem postopku Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enote A., z njim pa tudi ni bil obnovljen, ustavljen ali končan inšpekcijski postopek, po presoji sodišča ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Predmet tega upravnega spora zato ne more biti niti upravna zadeva Tržnega inšpektorata RS, Enote A. z dne 8.12.1999, v kateri z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno in je tožnica v zvezi z odločanjem v navedeni inšpekcijski zadevi, kot navaja v tožbi, že dne 6.11.2006 sprožila upravni spor.

Upravni spor pa tudi ni dopusten zoper predpisa, navedena v tožbi, saj se s Pravilnikom in Odredbo ne urejajo posamična razmerja (4. odstavek 5. člena ZUS-1). Ker procesne predpostavke za vložitev tožbe niso bile izpolnjene, se sodišče tudi ni ukvarjalo s presojo ustavnosti in zakonitosti zakonov navedenih v tožbi.

Tožbo je sodišče zato zavrglo po 4. točki 1. odstavka 36. člena ZUS-1. K točki 2 izreka: Tožnica v predlogu le s prepisom zakonskega teksta, brez kakršnekoli konkretizacije v smislu opisa konkretnih okoliščin, v katerih posluje in z priloženimi listinami, ne izkazuje, da bi bila s plačilom takse za tožbo ogrožena njena dejavnost, oziroma da teh sredstev nima. Ker torej ne izpolnjuje pogojev, ki so za oprostitev plačila sodnih taks določeni v 5. odstavku 168. člena ZPP, sodišče njenemu predlogu ni ugodilo.