Jedro

Pritožbeno sodišče spremeni sodbo sodišča prve stopnje, če ugotovi, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listino, njegova odločba pa se opira samo na te dokaze.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni: - v 1. točki izreka tako, se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VII Ig 1523/95 z dne 22.2.1996 v 1. in 3. točki izreka delno razveljavi za znesek 224.532,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.4.1995 in izvršilne stroške v višini 17.545,60 SIT in se tožbeni zahtevek v tem obsegu zavrne.

- v 2. točki izreka tako, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v višini 5.900,00 SIT, v osmih dneh pod izvršbo.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba potrdi: - v 1. točki izreka, v delu v katerem je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VII Ig 1523/95 z dne 22.2.1996 v 1. in 3. točki izreka ostal v veljavi glede glavnice 56.700,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 16.5.1995 do plačila in izvršilne stroške v višini 4.386,40 SIT.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške v višini 18.878,40 SIT, v osmih dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo: "1. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VII Ig 1523/95 z dne 22.2.1996 ostane v celoti v veljavi v 1. in 3. točki izreka.

2. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v znesku 117.332,50 SIT v 8 dneh, da ne bo izvršbe." Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni upoštevalo vseh njenih ugovorov. Njene navedbe, da je bila zavedena glede velikosti naklade, so se namreč nanašale le na račun 52385-84356-3112007 v višini 56.700,00 SIT. V zvezi z računom št. 52384-84356-20012005 z dne 18.4.1995 v znesku 224.532,00 SIT je v postopku na prvi stopnji navajala, da je bil izdan neutemeljeno, saj je tožeča stranka samovoljno stornirala računa z dne 19.7.1994 za znesek 71.442,00 SIT in z dne 28.6.1994 za znesek 153.090,00 SIT. Iz tega računa tudi ne izhaja, na katere oglase se nanaša. Ob tem je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da izhaja iz naročilnice št. 1/94, da je tožena stranka z njo naročila oglase iz tega računa. Iz te naročilnice ne izhaja kaj takega, zato tožeča stranka ni dokazala, da bi med strankama obstajal poslovni odnos, zaradi česar tožena stranka ni zavezana plačati spornega zneska.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba ni utemeljena v delu, ki se nanaša na znesek 56.700,00 SIT. V tem obsegu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje.

Navedeni znesek se nanaša na račun št. 52385-84356-3112007 z dne 18.4.1995. Navedeni račun se nanaša na stroške oglasov, ki so bili objavljeni v mesecu aprilu 1995 po naročilu tožene stranke Sodišče prve stopnje je glede tega dela tožbenega zahtevka pravilno ocenilo naročilnico št. 1/95 z dne 44.1995 (A23), ko je zaključilo, d iz nje izhaja, da je prav tožena stranka naročila objavo oglasov v mesecu aprilu 1995. Glede na dejstvo, da so bili oglasi objavljeni, j sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo, da mora plačati tožeči stranki znesek 56.700,00 SIT Pri tem pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da velikost naklade v tem primeru ni bila pomembna, saj so bile trditve tožene stranke v to smer prepavšalne. Zgolj s pavšalnimi pritožbenimi navedbami glede tega dela tožbenega zahtevka tožena stranka ni uspela izpodbiti pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega in ker v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP, pritožbo v tem obsegu zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (368. člen ZPP).

Pritožba je glede zneska 224.532,00 SIT utemeljena. Tožeča stranka je v zvezi s tem zneskom trdila, da se nanaša na stroške s strani tožene stranke naročenih objav oglasov v Primorskih novicah, ki so bili objavljeni štirikrat v mesecu juniju 1994 v znesku 71.442,00 SIT ter petkrat v mesecu juliju 1994 v znesku 153.090,00 SIT. Pri tem je tožeča stranka pojasnila, da je te storitve zaračunala toženi stranki z računoma št. 050 z dne 28.6.1994 (A7) in 059 z dne 29.7.1994 (A12), ki pa jih je stornirala, hkrati pa je tožeči stranki izstavila nov račun št. 52384-84356-20012005 z dne 18.4.1995 za znesek 224.532,00 SIT, kar predstavlja seštevek prej navedenih računov. Tožena stranka je v postopku na prvi stopnji trdila, da teh oglasov ni naročila.

Zaključki sodišča prve stopnje o tem, da je tožena stranka dejansko naročila oglase, na katere se nanaša ta del tožbenega zahtevka so napačni, saj temeljijo na zmotni presoji listine A29. S to listino je tožeča stranka dokazovala dejstvo, da je tožena stranka naročila objave oglasov tudi v mesecih junij in julij 1994. To dejstvo pa iz te listine ne izhaja. Iz nje je sicer razvidno, da je tožena stranka dne 29.3.1994 naročila oglas za "SLIM TEE", vendar "naprej za mesec april za vse številke vključno od petka 1.4.1994". Po oceni pritožbenega sodišča iz navedene listine izhaja dejstvo, da je tožena stranka naročila objave le za mesec april 1994, ne pa tudi za mesece junij in julij 1994. S tem torej ni izkazano, da je tožena stranka naročila sporne objave oglasov, zato iz tega naslova ni mogla nastati zanjo obveznost plačila le-teh. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbi v tem obsegu ugodilo in spremenilo izpodbijano sodbo kot je razvidno iz izreka (2. točka 373. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče je skladno z določbo 2. odst. 166. člena ZPP odločilo o vseh pravdnih stroških. Pri tem ugotavlja, da je tožeča stranka uspela v tem postopku v obsegu 20 %. Zato ji je priznalo iste stroške, ki jih ji je priznalo že sodišče prve stopnje, ob upoštevanju procenta uspeha (1. odst. 154. člena ZPP). Tožeči stranki torej gredo izvršilni stroški v višini 4.386,40 SIT in pravdni stroški 23.466,40 SIT. Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo naslednje pravdne stroške, ki jih je priglasila: po odvetniški tarifi stroške za sestavo pripravljalne vloge z dne 12.2.1998 (150 točk) in za pristop na tri naroke (2X75 in 1X100 točk, skupaj 250 točk) ter 20 točk za sprejem sodbe in poročilo stranki. To je skupno 420 točk po 87,40 SIT. Stroškov sodne takse za ugovor ji pritožbeno sodišče ni priznalo, saj ni izkazala, da so ji ti stroški nastali. Ob upoštevanju procenta uspeha je tožena stranka upravičena do povrnitve njenih pravdnih stroškov v višini 29.366,00 SIT. Po pobotanju je tožeča stranka stranka dolžna povrniti toženi stranki pravdne stoške v višini 5.900,00 SIT.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka s pritožbo uspela v obsegu 80%, zato ji je dolžna tožeča stranka povrniti pritožbene stroške v tem obsegu (1. odst. 154. člena v zvezi z 2. odst. 166. člena ZPP). Od priglašenih stroškov je toženi stranki priznalo stroške za sestavo pritožbe po odvetniški tarifi v višini 250 točk in za poročilo stranki 20 točk, skupaj 270 točk po 87,40 SIT.