Jedro

Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi torej je, ali odpust obveznosti učinkuje tudi za terjatev, ki je bila dolžniku v plačilo naložena z delno zamudno sodbo, ki v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov, in v zvezi s tem vprašanje, kdaj je nastala terjatev, ki je bila dolžniku v plačilo naložena s citirano sodbo oziroma ali je nastala do 5. 3. 2015. Res je, da je bila terjatev upnice dolžniku v plačilo pravnomočno naložena šele z nastopom pravnomočnosti delne zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru I P 1139/2013 z dne 5. 3. 2015, tj. 7. 6. 2016, in da je upnica šele z nastopom izvršljivosti te sodbe pridobila izvršilni naslov za prisilno izterjavo te terjatve. Vendar to samo po sebi ne pomeni, da je terjatev, o kateri je bilo odločeno s citirano sodbo, nastala šele s tem trenutkom. Kot izhaja iz navedb strank, terjatev, ki je predmet izvršbe, izvira iz poroštvene zaveze dolžnika za plačilo upničine terjatve iz naslova kredita. Odgovor na vprašanje, kdaj je nastala upničina terjatev do dolžnika, je odvisen od odgovora na vprašaje, kdaj je v obligacijskem razmerju med upnico in dolžnikom nastal pravni temelj, na podlagi katerega je upnica pridobila pravico zahtevati plačilo te terjatve od dolžnika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka) in odločilo, da dolžnik sam krije stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev sodišča prve stopnje se dolžnik pravočasno pritožuje in navaja, da je sodišče prve stopnje v 1. točki obrazložitve zmotno povzelo dosedanji potek postopka. Na sklepu o izvršbi I 1819/2019 z dne 13. 11. 2019 je bila res prvotno potrjena pravnomočnost z datumom 12. 12. 2019, vendar je bilo to potrdilo o pravnomočnosti razveljavljeno s sklepom I 1819/2019 z dne 16. 11. 2021, ki je postal pravnomočen 1. 12. 2021. Glede odločitve o zavrnitvi njegovega ugovora zoper sklep o izvršbi dolžnik vztraja pri ugovornih navedbah, da je upničina terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo pred izvršljivostjo izvršilnega naslova, vendar v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Dolžniku so bile namreč s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru St 1162/2015 z dne 8. 6. 2017 v postopku osebnega stečaja pravnomočno odpuščene obveznosti, nastale do 5. 3. 2015. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zavzelo zmotno stališče, da je dolžnikova obveznost nastala šele s pravnomočnostjo izvršilnega naslova, to je 7. 6. 2016. Denarna terjatev ne nastane s sodbo sodišča, ki odloča o obstoju te terjatve. Obligacijski zakonik (OZ) sicer ne uporablja pojma nastanek terjatve, pač pa v 289. členu določa zapadlost terjatve, torej od kdaj lahko upnik zahteva od dolžnika denarno dajatev ali storitev, kar ustreza pojmu nastanka terjatve. Terjatev upnice do dolžnika je nastala že v letu 2008, ko je bila 21. 7. 2008 v obliki notarskega zapisa sklenjena pripoznalna pogodba za kredit, ki ga je upnica najela pri Unicredit banki Slovenije d.d. S to pogodbo se je družba D. d.o.o., ki jo je kot direktor zastopal dolžnik, zavezala za vračilo kredita kot dolžnica, dolžnik v obravnavani zadevi pa se je za vračilo kredita zavezal še osebno kot porok. Poleg tega pa je treba v obravnavani zadevi upoštevati še stališče Višjega sodišča v Mariboru v sodbi I Cp 167/2016 z dne 7. 6. 2016, da so bili pogoji za izdajo izvršilnega naslova (delne zamudne sodbe) izpolnjeni 22. 4. 2014, ko je tožencu (dolžniku) potekel rok za odgovor na tožbo, torej že pred oklicem stečaja nad dolžnikom. Pritožbenemu sodišču je predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru ugodi, izvršilni postopek ustavi, upnici pa v plačilo naloži dolžnikove stroške izvršilnega postopka, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Upnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi I 1819/2019 z dne 13. 11. 2019 dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – delne zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru I P 1139/2013 z dne 16. 4. 2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 176/2016 z dne 7. 6. 2016. Bistvo dolžnikovih ugovornih in pritožbenih navedb je, da je pravica upnice do izterjave terjatve, ki izhaja iz navedene odločbe in ki je nastala v letu 2008, na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru St 1162/2015 z dne 8. 6. 2017 prenehala zaradi odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja, ki se je vodil nad dolžnikom, in sicer v času, ko dolžnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.

6. Kot je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je sodišče v stečajnem postopku zoper dolžnika izdalo sklep o odpustu obveznosti St 1162/2015 z dne 8. 6. 2017, v katerem je navedeno, da odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 5. 3. 2015, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu tega zakona učinkuje odpust obveznosti, v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana, če ni v 410. členu tega zakona drugače določeno (409. člen ZFPPIPP). Odpust obveznosti pa skladno s prvim odstavkom 408. člena ZFPPIPP učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno.1

7. Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi torej je, ali odpust obveznosti učinkuje tudi za terjatev, ki je bila dolžniku v plačilo naložena z delno zamudno sodbo, ki v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov, in v zvezi s tem vprašanje, kdaj je nastala terjatev, ki je bila dolžniku v plačilo naložena s citirano sodbo oziroma ali je nastala do 5. 3. 2015. 8. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem sprejelo stališče, da je terjatev, ki jo upnica izterjuje v tem postopku, nastala šele z nastopom pravnomočnosti sodbe, ki predstavlja izvršilni naslov, tj. 7. 6. 2016. Takšno stališče je napačno. Res je, da je bila terjatev upnice dolžniku v plačilo pravnomočno naložena šele z nastopom pravnomočnosti delne zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru I P 1139/2013 z dne 5. 3. 2015, tj. 7. 6. 2016, in da je upnica šele z nastopom izvršljivosti te sodbe pridobila izvršilni naslov za prisilno izterjavo te terjatve. Vendar to samo po sebi ne pomeni, da je terjatev, o kateri je bilo odločeno s citirano sodbo, nastala šele s tem trenutkom. Kot izhaja iz navedb strank, terjatev, ki je predmet izvršbe, izvira iz poroštvene zaveze dolžnika za plačilo upničine terjatve iz naslova kredita.2 Odgovor na vprašanje, kdaj je nastala upničina terjatev do dolžnika, je odvisen od odgovora na vprašaje, kdaj je v obligacijskem razmerju med upnico in dolžnikom nastal pravni temelj, na podlagi katerega je upnica pridobila pravico zahtevati plačilo te terjatve od dolžnika.3 Pritožbeno sodišče pa k temu še dodaja, da je, glede na to, da je bilo o terjatvi upnice odločeno z zamudno sodbo, v kateri je sodišče, po tem ko je ugotovilo obstoj te terjatve, dolžniku naložilo njeno plačilo upnici, terjatev upnice nedvomno obstajala najpozneje v trenutku, od katerega učinkujejo časovne meje pravnomočnosti zamudne sodbe. To pa je takrat, ko se je iztekel rok za odgovor na tožbo.4

9. Ker je sodišče prve stopnje napačno štelo, da je čas nastanka terjatev vezan na dan nastopa pravnomočnosti sodbe, s katero je bila dolžniku v plačilo naložena upničina terjatev, se zaradi takšnega zmotnega materialnopravnega izhodišča z zgoraj izpostavljenimi vprašanji v zvezi s trenutkom nastanka terjatve ni ukvarjalo in v tej smeri ni ugotavljalo relevantnega dejanskega stanja, zaradi česar je v izpodbijanem sklepu v tem delu dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče ugotovljenih pomanjkljivosti ne more samo odpraviti, saj bi prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto in še niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje, s tem pa bi bilo nedopustno poseženo v pravico strank do pritožbe. Pritožbi je zato ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V tem bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti za odločitev ključna dejstva v zvezi s časom nastanka terjatve, na katera je opozorilo pritožbeno sodišče, in ustrezno upoštevaje tako ugotovljeno dejansko stanje ponovno odločiti o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi. Pri tem pa bo v okviru presoje utemeljenosti dolžnikovega ugovora na podlagi 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ moralo presoditi tudi, ali bi dolžnik dejstvo odpusta obveznosti, na katerega se sklicuje v ugovoru, lahko uveljavljal že v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Na podlagi drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ne učinkuje za prednostno terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona in tudi ne za terjatev iz naslova: 1.) denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku; 2.) v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem; 3.)globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku; 4.) odvzema premoženja nezakonitega izvora in 5.) povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti. 2 To potrjuje tudi vsebina obrazložitve delne zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru I P 1139/2013 z dne 16. 4. 2015, iz katere izhaja, da terjatev, ki je bila predmet pravde, izvira iz obveznosti vrnitve kredita (posojila) v višini 8.000,00 EUR, ki ga je prevzela družba D. d.o.o., dolžnik pa se je v zvezi s plačilom te obveznosti zavezal kot porok. 3 Prim. VSL sklep II Ip 2920/2014 z dne 19. 9. 2014. 4 Galič v Pravdni postopek; zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 170; Zobec, prav tam, str. 97 in 98.