Jedro

Podrejene terjatve niso vezane na lastniški kapital KBM in LB, posledično pa tudi niso vezane na lastniški kapital NKBM in NLB.

Nekdanji delničarji LB in KBM so upravičeni do sorazmernega dela (sorazmerno z njihovo prejšnjo udeležbo v osnovnem kapitalu banke na podlagi delnic, katerih imeniki so bili) morebitnega preostanka denarnega premoženja, ki ga je ASBH oziroma toženka pridobila z unovčenjem slabih terjatev in po poplačilu uveljavljanih pogojnih obveznosti ter stroškov sanacije. Od navedenega izračuna se torej vrednost obveznic, izdanih bankam v sanaciji za odkup slabih terjatev, ne odšteva.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo uveljavljala izplačilo subordiniranih terjatev iz naslova 79.128 delnic Ljubljanske banke Kreditne banke Maribor d. d., Maribor (v nadaljevanju KBM) in Ljubljanske banke, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju LB), kar predstavlja 2,4942875 % od skupnega števila delnic obeh bank, zato naj bi bila tožnica upravičena do približno 2,5 % izplena, ki ga je imela toženka ob sanaciji obeh bank.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 31,409.011,19 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi iz naslova subordiniranih terjatev in odločilo, da je tožnica dolžna povrniti toženki stroške pravdnega postopka. Ugotovilo je, da je bil z odločbama guvernerja Banke Slovenije (v nadaljevanju BS) na podlagi 9. člena Zakona o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic (v nadaljevanju ZPSS) uveden sanacijski postopek v KBM in LB(1). Sanacijo je izvajala Agencija RS za sanacijo bank in hranilnic (v nadaljevanju ASBH). Korporacijske pravice delničarjev so na podlagi navedenih odločb BS prenehale, so pa delničarji dobili pravico zahtevati sorazmerni delež morebitnega preostanka denarnega premoženja, katerega višina je odvisna od uspešnosti izvedene sanacije (t. i. podrejene oziroma subordinirane terjatve). Z uveljavitvijo Ustavnega zakona o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo Temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (v nadaljevanju UZITUL-A) sta bili na podlagi 22.č člena UZITUL-A ustanovljeni novi banki, in sicer Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju NLB) in Nova Kreditna banka Maribor d. d., Maribor (v nadaljevanju NKBM), njuna ustanoviteljica je bila ASBH. ASBH so se takrat tudi vrnile obveznice, izdane bankam v sanaciji v zameno za terjatve, ki se po določbah tega zakona niso prenesle na nove banke (t. i. slabe terjatve). Vrnjene obveznice ASBH so se prenesle na novi banki (NKBM in NLB) kot vplačilo kapitala. Stari banki (KBM, in LB) pa sta obdržali terjatve in obveznosti do držav nekdanje Jugoslavije. Pravice ustanoviteljev na podlagi kapitalskih vlog so bile skupaj s potencialnimi izgubami starih bank prenešene na ASBH kot podrejena terjatev delničarjev (bivši delničarji) bank. Zaključilo je, da tožbeni zahtevek ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca bančne stroke in njegove dopolnitve ter ostalih listinskih dokazov ugotovilo, da je toženka v izvedbo sanacije bank bistveno več vložila kot iztržila ter z zaključkom sanacije ni pridobila finančnih sredstev ali pozitivne razlike med vložkom v sanacijo bank in izplenom vnovčenja slabih terjatev v postopku sanacije bank. Toženka namreč ni realizirala presežka pri prevzetih slabih terjatvah obeh bank, ki bi pomenil razliko med zneski prevzetih bilančnih postavk obeh bank v sanaciji in vloženimi finančnimi instrumenti (obveznicami) v sanacijo teh bank, ampak je ves čas poteka sanacije obeh bank le vlagala v sanacijo brez pozitivnega izplena v finančnem smislu, ki bi predstavlja osnovo za poplačilo podrejenih terjatev. Sanacija bank je bila zaključena tako, da je Agencija vložila za 936,799.270,00 DEM protivrednosti več kvalitetnih finančnih instrumentov v obe banki, kot je uspela vnovčiti prevzetih slabih terjatev v bankah(2). Toženka zato tožnici ne dolguje ničesar iz naslova podrejenih terjatev. Pri tem je sodišče prve stopnje upoštevalo vložke po vlagateljih, stroške in zaslužke v ASBH, kar pomeni tudi izplen poteka sanacije bank in ne le celotno premoženje ASBH.

3. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Pritrdilo je zaključku sodišča prve stopnje glede prenehanja korporacijskih pravic bivših delničarjev in njihovi pridobitvi podrejenih terjatev v primeru preostanka denarnega premoženja. Prav tako se je strinjalo s sodiščem prve stopnje, da toženka tožnici iz naslova podrejenih terjatev ničesar ne dolguje, saj je bila sanacija uspešna le zaradi visokega toženkinega denarnega vložka, ki iz te sanacije ni pridobila pozitivne razlike med vloženimi sredstvi in poplačili iz vnovčenja terjatev. Pritožbeni očitek o neupoštevanju dopolnitve izvedenskega mnenja je zavrnilo, saj je sodišče prve stopnje upoštevalo tudi dopolnitev, tudi sicer pa izvedenec z dopolnitvijo še vedno ni spremenil svoje ugotovitve, da je toženka v sanacijo vložila več, kot je iztržila.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnica vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje razveljavi ter spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrne v ponovno sojenje. Priglaša tudi stroške revizijskega postopka. Navaja, da je izpodbijana sodba v nasprotju z 22.b členom UZITUL-A, ki na novoustanovljene banke NKBM in NLB prenaša tako celotno poslovanje kot celotno premoženje. Nižji sodišči sta namreč uspešnosti sanacije ocenjevali zgolj na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca finančne stroke, njegove dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 2. 10. 2008 pa nista upoštevali. Pritožbeno sodišče pa se do pritožbenih navedb glede tega ni opredelilo. S tem ko je izvedenec svoje mnenje dopolnil tako, da je kot celotno premoženje, glede katerega se mora ocenjevati vložek države in uspešnost sanacije, prištel tudi izplen poteka sanacije in zaslužke ASBH, je spremenil prvotno mnenje, nižji sodišči pa tega nista upoštevali in sta uspešnost sanacije ocenili le tako, da sta vložek sredstev za sanacijo primerjali le z uspešnim vnovčenjem t. i. slabih terjatev, ne pa tudi vrednostjo delnic NKBM in NLB, ter dividendami, katere je država prejela od obeh bank. Sodbi nižjih sodišč sta glede tega v nasprotju z zaključki dopolnitve izvedenskega mnenja in listinami. Prav tako je izpodbijana sodba tudi v nasprotju z določili Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) in Zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL), nepravilno je stališče nižjih sodišč, da je vrednost podrejenih terjatev odvisna le od unovčenja slabih terjatev LB in KBM Nekdanji delničarji so do izplačila podrejenih terjatev s strani Agencije upravičeni kot upniki iz naslova dolžniško-upniškega razmerja (subordinacije) in ne kot bivši delničarji na podlagi korporacijsko-pravnega razmerja (lastništva delnic). Ob uvedbi sanacijskega postopka so bili namreč dejansko razlastninjeni, saj so jim bile delnice odvzete, namesto njih pa so pridobili do Agencije podrejene terjatve. BS je tako enostransko odločila o ustanovitvi subordiniranih terjatev, prav tako pa je enostranska opredelila premoženje, namenjeno njihovem izplačilu. Namen UZITUL-A pa tudi ni bil razlastninjenje starih delničarjev bank.

5. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija je utemeljena.

7. Vrhovno sodišče se strinja s stališčem nižjih sodišč, da so na podlagi odločb B. o uvedbi sanacijskega postopka v KBM in LB korporacijske pravice delničarjev prenehale, so pa delničarji dobili pravico zahtevati sorazmerni delež (v sorazmerju z njihovo prejšnjo udeležbo v osnovnem kapitalu banke na podlagi delnic, katerih imetniki so bili) morebitnega preostanka denarnega premoženja, katerega višina je odvisna od uspešnosti izvedene sanacije (t. i. podrejene oziroma subordinirane terjatve). Vendar to ne pomeni, da je višina podrejenih terjatev odvisna od vrednosti delnic NKBM in NLB in dividend, ki jih je toženka prejela od obeh bank.

8. Iz izreka Odločbe BS o uvedbi sanacijskega postopka v KBM z dne 30. 3. 1993 namreč izhaja, da je znesek izgub banke v bilanci uspeha v obdobju od 1. 1. 1992 do 31. 12. 1992 4.606 mio SIT in je po letnem obračunu banke pokrit v breme njenih rezerv. Znesek potencialnih izgub banke, ugotovljen po stanju na dan 31. 12. 1992, pa je 24.571 mio SIT, ki jih prevzame ASBH. ASBH hkrati prevzame preostali znesek jamstvenega kapitala v višini 1.477 mio SIT. Po prevzemu bilančnih terjatev banke v višini 16.029 mio SIT in potencialnih obveznosti banke v višini 10.609 mio SIT, ki vsebuje potencialne izgube banke v višini 24.571 mio SIT, in prevzemu pasive (preostalega jamstvenega kapitala) v višini 1.477 mio SIT, je kapital banke 1.477 mio SIT. ASBH izda in izroči banki za prevzem bilančnih terjatev banke obveznice v višini 16.029 mio SIT ter izda in rezervira za prevzem potencialnih obveznosti banke obveznice v višini 10.609 mio SIT.

9. Iz izreka Odločbe BS o uvedbi sanacijskega postopka v LB z dne 27. 1. 1993 pa izhaja, da je znesek izgub banke v bilanci uspeha v obdobju od 1. 1. 1992 do 30. 9. 1992 15.449 mio SIT, znesek potencialnih izgub banke, ugotovljen po stanju na 30. 9. 1992, pa 64.038 mio SIT. V breme jamstvenega kapitala banke se odpiše znesek izgube v višini 15.449 mio SIT, ASBH pa prevzame potencialne izgube v znesku 64.038 mio SIT in preostali znesek jamstvenega kapitala v višini 22.723 mio SIT. Po prevzemu bilančnih terjatev banke v višini 58.081 mio SIT in potencialnih obveznosti banke v višini 10.599 mio SIT, ki vsebuje potencialne izgube banke v višini 64.038 mio SIT, in prevzemu pasive (preostalega jamstvenega kapitala) v višini 22.723 mio SIT, je kapital banke 22.723 mio SIT. ASBH izda in izroči banki za prevzem bilančnih terjatev banke obveznice v višini 58.081 mio SIT ter izda in rezervira za prevzem potencialnih obveznosti banke obveznice v višini 10.599 mio SIT.

10. Iz izreka obeh odločb o uvedbi sanacije nadalje izhaja, da z vročitvijo teh dveh odločb prenehajo vse pravice ustanoviteljev na podlagi kapitalskih vlog, ki so (pri KBM v višini 1.477 mio SIT, pri LB pa delno uporabljene za odpis izgube banke, preostali del v višini 22.723 mio SIT) skupaj s potencialnimi izgubami banke (pri KBM v v višini 24.571 mio SIT, pri LB pa v višini 64.038 mio SIT) prenesene na ASBH kot podrejena terjatev delničarjev banke. Iz obrazložitve navedenih odločb BS pa izhaja, da model sanacije v svoji izvedbi v procesu sanacije vključuje tudi stare delničarje banke, ki naj bi vzpostavili podrejene terjatve do ASBH, katerih vrednost bo odvisna od rezultata vnovčenja slabih terjatev banke prenesenih na ASBH. Pravice ustanoviteljev na podlagi kapitalskih vlog prenehajo, ker se v primeru KBM (v višini 1.477 mio SIT) prenesejo na ASBH skupaj z več kot 16-krat večjim zneskom (v višini 24.571 mio SIT) potencialnih izgub pri KBM oziroma v primeru LB deloma porabijo za odpis izgube, v ostalem delu (v višini 22.723 mio SIT) pa prenesejo na ASBH skupaj s približno trikrat večjim zneskom (v višini 64.038 mio SIT) potencialnih izgub.

11. Ker je bil jamstveni kapital negativen(3), so pravice delničarjev iz naslova delnic prenehale (prvi odstavek 12. člena ZPSS in prvi odstavek V. točke Odločb BS o uvedbi sanacije v LB in KBM) in njihova razlastitev ni bila nezakonita.(4) ASBH je sicer res prevzela pozitivni jamstveni kapital v navedeni višini, vendar šele potem, ko je v zameno za izdane obveznice prevzela potencialne izgube skupaj z ustreznim delom pasive. Če torej ASBH ne bi vlagala v sanacijo, KBM in LB tudi ne bi razpolagali s pozitivnim jamstvenim kapitalom, zato nekdanji delničarji KBM in LB niso upravičeni participirati pri tistem, česar brez vlaganj toženke ne bi bilo. Podrejene terjatve torej niso vezane na lastniški kapital KBM in LB, posledično pa tudi niso vezane na lastniški kapital NKBM in NLB, ki sta bili sicer ustanovljeni s premoženjem in poslovanjem KBM in LB (prvi odstavek 22.b člena UZITUL-A) ter vložki toženke (obveznice; trinajsti odstavek 22.č člena UZITUL-A).

Navedeno potrjujeta tudi obrazložitvi odločb BS o uvedbi sanacijskega postopka v KBM in LB in izrek odločb BS o zaključku sanacije v NKBM in NLB, iz katerih izrecno izhaja, da bo vrednost podrejenih terjatev odvisna od rezultata unovčevanja slabih terjatev KBM in LB, prenesenih na ASBH. Iz njiju torej ne izhaja, da bo vrednost podrejenih terjatev odvisna tudi od vrednosti delnic oziroma od dosežene kupnine ob privatizaciji. Zato so neutemeljene revizijske navedbe v delu, da je višina podrejenih terjatev odvisna od vrednosti delnic novih bank in prejetih dividend.

12. ASBH je torej s prevzemom preostanka jamstvenega kapitala pridobila delnice KBM in LB (delnice nekdanjih delničarjev), zato so le-ti pridobili podrejene terjatve do ASBH. Z modelom sanacije (3. točka 13. člena ZPSS - prevzem potencialnih izgub skupaj z ustreznim delom pasive), ki je bil izbran, imajo nekdanji delničarji KBM in LB, čeprav iz drugega naslova, vendarle vsaj možnost pričakovati, da dobijo povrnjen del sredstev, ki so jih v obliki delnic vložili v temeljni in s tem tudi jamstveni kapital banke. Vrednost podrejenih terjatev pa bo odvisna od rezultata vnovčevanja slabih terjatev bank prenesenih na ASBH.(5)

13. Revizijske navedbe o neupoštevanju dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 2. 10. 2008 sicer ne držijo, saj ni res, da je izvedenec z dopolnitvijo mnenje v celoti spremenil.(6) Vendar pa je izvedenec izračunu višine morebitnega poplačila podrejenih terjatev ugotavljal na zmotni materialnopravni podlagi, ki mu jo je začrtalo sodišče prve stopnje in je v zvezi s tem utemeljen očitek o napačni metodi izračuna.(7) Izvedenec se je namreč pri tem v celoti oprl na Pravno mnenje o položaju podrejenih upnikov bank, nad katerimi je bil v letu 1993 začet postopek sanacije, Plavšak, N. (priloga B3), ki pa je napačno v delu, da se pri izračunu morebitnega preostanka denarnega premoženja odšteva tudi vrednost obveznic, izdanih bankam v sanaciji za odkup slabih terjatev (str. 13 navedenega pravnega mnenja). KBM in LB sta namreč navedene obveznice ASBH že vrnili z dnem uveljavitve UZITUL-A, vrnjene obveznice pa je ASBH prenesla na novi banki (NKBM in NLB) kot vplačilo kapitala (trinajsti odstavek 22.č člena UZITUL-A), na podlagi česar je ASBH pridobila delnice NKBM in NLB. Kasneje pa je lastnica navedenih delnic NKBM in NLB postala toženka (tretji odstavek 68. člena ZZLPPO). Ker je bil torej toženkin vložek v sanacijo KBM in LB v obliki obveznic že vrnjen, se pri izračunu morebitnega preostanka denarnega premoženja le-ta ne odšteva.

14. Navedeno potrjuje tudi ugotovitev, da tudi če bi bile slabe terjatve (teoretično) sto odstotno unovčene, bi to zadostovalo zgolj za vračilo obveznic, saj je ASBH prevzela slabe terjatve v isti nominalni višini, v kateri je izdala obveznice, to pa bi posledično pomenilo, da podrejene terjatve tudi teoretično ne morejo obstajati in bi bilo nesmiselno, da so bile sploh podeljene. Poleg navedenega je ASBH oziroma toženka ravno na podlagi izdaje teh obveznic pridobila najprej delnice KBM in LB in nato še delnice NKBM in NLB, ki jih je delno tudi že odsvojila, zato je za svoje vlaganje v tem delu že pridobila ustrezno nadomestno korist. 15. Nekdanji delničarji KBM in LB so torej, glede na to, da je ASBH od KBM in LB prevzela slabe terjatve(8) in potencialne (pogojne) obveznosti, upravičeni do sorazmernega dela(9) morebitnega preostanka denarnega premoženja, ki ga je ASBH oziroma toženka pridobila z unovčenjem slabih terjatev in po poplačilu uveljavljanih pogojnih obveznosti ter stroškov sanacije. Od navedenega izračuna se torej vrednost obveznic, izdanih bankam v sanaciji za odkup slabih terjatev, ne odšteva.

16. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava (glede metode izračuna višine podrejene terjatve) sta nižji sodišči zmotno ugotovili dejansko stanje (glede višine podrejene terjatve), zato je revizijsko sodišče sodbi nižjih sodišč razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem sojenju ponovno ugotoviti morebitni preostanek denarnega premoženja toženke v skladu z zgoraj obrazloženim stališčem Vrhovnega sodišča. 17. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): In sicer, gre za Odločbo o uvedbi sanacijskega postopka v KBM z dne 30. 3. 1993 (priloga A3) in Odločbo o uvedbi sanacijskega postopka v LB z dne 27. 1. 1993 (priloga A4).

Op. št. (2): Gre za odločbi o zaključku sanacijskega postopka v NLB in NKBM, obe z dne 6. 6. 1997, s katerima se je sanacijski postopek v NLB in NKBM zaključil. Iz izvedenskega mnenja (list. št. 56), na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, je razvidno, da sanacijski postopek nad starima bankama (KBM in LB) še ni „de iure“ zaključen, saj ostajajo nezaključeni finančni odnosi v okviru sukcesije bivše države SFRJ in jih nadaljuje Sklad za sukcesijo v RS. Večina sanacijskega postopka je bila sicer zaključena z zaključkom sanacije NLB in NKBM, kamor je bilo prenešeno večino poslovanja starih bank. Z zaprtjem terjatev in obveznosti toženke do Slovenske razvojne družbe (SRD) iz naslova prenosov terjatev, delnic in deležev ASBH na podlagi Pogodbe o ureditvi razmerij iz naslova premoženja ASBH na SRD z dne 23. 10. 1998 pa je toženka dejansko zaključila svojo udeležbo v sanaciji (Poročilo D.S.U. z dne 13. 3. 2008, list št. 60-63). Tožnik izvedenskemu mnenju v delu, ki se nanaša na zaključek sanacije, ni nasprotoval in to vprašanje tudi ni revizijsko problematizirano. Toženka se je z izvedenskih mnenjem strinjala v celoti, je pa v zvezi z ugovorom nedospele terjatve (zaradi nezaključene sanacije) navedla, da sanacijski postopek de iure še ni in ne bo zaključen, dokler ne bodo rešena sukcesijska vprašanja. Glede zaključka sanacije in zapadlosti terjatve glej sklep Vrhovnega sodišča II Ips 3/2013. Op. št. (3): Jamstveni kapital je računovodska kategorija, pravno pa se izraža v delnicah. ASBH je namreč s prevzemom preostanka jamstvenega kapitala pridobila delnice KBM in LB, torej je prevzela delnice nekdanjih delničarjev KBM in LB, zato so le-ti pridobili podrejene terjatve do nje.

Op. št. (4): Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča U 229/93 z dne 12. 10. 1994. Op. št. (5): Glej tudi odločbo Ustavnega sodišča U-I-20/99 z dne 11. 9. 2003 in sodbo U 402/1993 z dne 12. 10. 1994, kjer je Vrhovno sodišče med drugim zavzelo stališče, da ima bivši delničar v primeru uspešne sanacije banke, čeprav iz drugega naslova, možnosti pričakovati,da dobi povrnjen del sredstev, ki jih je vložil v temeljni in s tem jamstveni kapital banke. S tem, ko je banka izkazala negativni jamstveni kapital, to pravzaprav enostavno pomeni, da kapital in s tem deleža ustanoviteljev sploh ni bilo.

Op. št. (6): Že pritožbeno sodišče je pojasnilo, da je izvedenec z dopolnitvijo le dodatno pojasnil, da se v premoženje, glede katerega se mora ocenjevati vložek države in uspešnost sanacije, všteva izplen sanacije, ni pa spremenil mnenja, da je toženka v sanacijo vložila več, kot je iztržila. To pa je bila podlaga za zavrnitev tožbenega zahtevka.

Op. št. (7): Tožničino strinjanje z izvedenskim mnenjem ji zato ne more iti v škodo.

Op. št. (8): Za slabe terjatve je bilo ocenjeno, da jih bo mogoče izterjati v 25 % oziroma da jih v 75 % ne bo mogoče izterjati, kot izhaja iz 5. strani obrazložitve Odločbe o uvedbi sanacijskega postopka v KBM in 6. strani obrazložitve Odločbe o uvedbi sanacijskega postopka v LB.

Op. št. (9): Upravičeni so sorazmerno z njihovo prejšnjo udeležbo v osnovnem kapitalu bank na podlagi delnic, katerih imetniki so bili.