Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep II Cp 2666/2014

ECLI:SI:VSLJ:2015:II.CP.2666.2014 Civilni oddelek

nepristranskost izvedenca sodni izvedenec izločitveni razlog medicinska napaka pojasnilna dolžnost odgovornost zdravstvenega zavoda strokovna napaka privolitveni obrazec profesionalna skrbnost
Višje sodišče v Ljubljani
21. januar 2015

Povzetek

Sodišče je razveljavilo sodbo prve stopnje, ki je zavrnila tožbeni zahtevek za odškodnino zaradi medicinske napake in kršitve pojasnilne dolžnosti. Pritožba je bila utemeljena, ker je sodišče prve stopnje napačno presodilo nepristranskost izvedenca in veljavnost privolitve pacienta. Sodišče je ugotovilo, da je izvedenec, ki je podal mnenje o medicinski napaki, imel poslovno povezavo z operaterjem, kar je vzbudilo dvome o njegovi nepristranskosti. Prav tako je sodišče ugotovilo, da privolitev pacienta ni bila veljavna zaradi pomanjkanja obličnosti, kar je vplivalo na vzročno zvezo med dejanjem in škodo.
  • Odgovornost zdravstvenega zavoda za pacientovo škodo pri strokovni napaki in kršitvi pojasnilne dolžnosti.Sodba obravnava odgovornost zdravstvenega zavoda za škodo, ki jo je utrpel pacient zaradi strokovne napake in kršitve pojasnilne dolžnosti.
  • Nepristranskost izvedenca in vpliv na odločitev sodišča.Sodba se ukvarja z vprašanjem nepristranskosti izvedenca, ki je bil seznanjen z operacijo, kar je vplivalo na njegovo mnenje in posledično na odločitev sodišča.
  • Veljavnost privolitve pacienta in obličnost privolitvenega obrazca.Sodba obravnava veljavnost privolitve pacienta, ki je bila realizirana, kljub pomanjkanju predpisane obličnosti (podpis privolitvenega obrazca).
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Odgovornost zdravstvenega zavoda za pacientovo škodo pri strokovni napaki je poslovna, pri kršitvi pojasnilne dolžnosti pa neposlovna - deliktna.

Za izključitev dvomov o izvedenčevi nepristranskosti tako kot za sodnika velja, da ne sme biti povezan s stranko ali s spornim predmetom tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da izvedenskega mnenja ne more podati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravil znanosti in stroke. Seznanjenost izvedenca z operacijo neposredno po njej kaže na to, da izvedenskega mnenja o zatrjevani medicinski napaki pri operaciji ne more podati tako, da bi bil ohranjen videz nepristranskosti.

Pacientovi izjavi, ki je bila realizirana, samo zaradi pomanjkanja predpisane obličnosti (podpis privolitvenega obrazca) ni mogoče odrekati veljavnosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 153.763,88 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 11. 2008 naprej in za plačevanje mesečne rente po 241,97 EUR od 1. 11. 2009 naprej z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter za pravdne stroške (točka I.). Tožeči stranki je naložilo v plačilo stroške stranskega intervenienta s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II.).

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Predlaga razveljavitev (prav: spremembo) z ugoditvijo celotnemu tožbenemu zahtevku. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Sodba je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Razlogi o pojasnilni dolžnosti in privolitvi tožnice so nejasni, sami s seboj v nasprotju in jih ni mogoče preizkusiti. Odločitev o pravilno opravljeni pojasnilni dolžnosti je dejansko in pravno zmotna. Temelji le na zaslišanju operaterja, njegova izpoved pa je napačno povzeta. Podana je absolutna bistvena kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, dejansko stanje pa je nepravilno ugotovljeno. Izpovedba tožničinega očeta ni upoštevana. Operater je tožnico obravnaval enako kot ostale bolnike. Logično je, da ji posega in posledic ni obrazložil na njej primeren način. Sodeč po tožničini izpovedbi ni mogoče zaključiti, da je bila izpolnjena obveščenost kot ena od temeljnih predpostavk za veljavno privolitev pacienta. Izpodbija tudi presojo, da je tožnica veljavno privolila v poseg. Odločitev o njeni sposobnosti za odločanje je oprlo le na mnenje izvedenca dr. B.. Ni upoštevalo izpovedbe dr. Š. in Ž.. Izvedeniško mnenje je tožeča stranka grajala. Predlagala je novega izvedenca, zavrnitev tega dokaza pa pravočasno grajala kot procesno kršitev, ki jo v pritožbi ponavlja. Glede na izvedenčeve ugotovitve, da so tožničine nebesedne sposobnosti na mejni ravni in da je neskladje med besednimi in nebesednimi sposobnostmi veliko, njena splošna poučenost in razumevanje vsakdanjih problemskih situacij pa podpovprečna, bi moralo sodišče uporabiti 37. člen Zakona o pacientovih pravica (ZPacP) in presoditi, da je bil zdravnik dolžan pridobiti nadomestno privolitev. Bistveno za presojo sposobnosti osebe za veljavno privolitev je ugotavljanje njene sposobnosti razumeti naravo, namen in posledice posega. Ugotoviti je treba, ali je zmožna razumeti in ohraniti informacije, ki so podlaga odločitvi, jih uporabiti in jih v procesu odločanja pretehtati, ter ali kompulzivna motnja ali fobija zavira zavest o informacijah, ki so pacientu predstavljene. Pritožnica analizira dokazno gradivo in vztraja, da ni bila sposobna podati veljavne privolitve. Sodišču očita, da je končno odločitev o tem prepustilo izvedencu. Strinja se z ugotovitvijo, da zaradi pomanjkljive obličnosti privolitev ni bila veljavna. Zmotno je uporabljeno materialno pravo o vzročni zvezi. Nepravilna pojasnilna dolžnost, tožničina nesposobnost za veljavno privolitev in odsotnost nadomestne privolitve je tisto škodljivo dejstvo, ki je vzrok nastali škodi. Ker ni bilo privolitvenega obrazca, ni veljavne privolitve. Če v takem primeru nastane škoda (tožnica je povedala, da se ne bi podvrgla operaciji, če bi vedela, da lahko pride do paraplegije), gre za adekvatno vzročno zvezo kot predpostavko odškodninske odgovornosti. Sodišče napačno ekskulpira toženo stranko, češ da bi tožnica tako ali tako utrpela poslabšanje zdravstvenega stanja. Pri tej presoji je tudi dejansko stanje ugotovljeno napačno, saj sloni na mnenju dr. R., ki ni nepristransko in neodvisno. Zaradi okoliščin, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti (poslovni in delovni odnos z operaterjem, zaposlitev na istem oddelku v času sporne operacije, seznanjenost z njo), bi moral biti izločen. Ker je sodišče zavrnilo zahtevo za njegovo izločitev in predlog za imenovanje novega izvedenca, so podane kršitve 8. člena ZPP, tretjega odstavka 254. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Obremenjena je tudi z absolutno bistveno kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker nima razlogov o odločilnih dejstvih (trditvah tožnice o možnostih alternativnih metod posega). Tožnica se izrecno pritožuje zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izvedenčevo izločitev. Sodišču očita, da ni zagotovilo neodvisnega izvedenstva. S tem je poseglo v njeno ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave ter 6. in 13. člena EKČP. Izvedensko mnenje je pristransko. Izvedenec se je spuščal v vprašanje veljavnosti privolitve, čeprav v tej smeri ni bil imenovan. V mnenju so pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki z zaslišanjem niso bile odpravljene. Ker ni bil imenovan novi izvedenec, je kršeno pravilo 254. člena ZPP. Le pavšalno je ocenil, da bi bila tožnica v enakem stanju tudi brez operacije, uporabiti je treba strožji dokazi standard – prepričanje. Njegovo mnenje je vprašljivo tudi zato, ker je sam povedal, da s tovrstnimi primeri nima večjih izkušenj (videl je le dva, tožničinega in le še enega drugega). Tožeča stranka je povedala, da bi bilo z vidika njenega duševnega zdravja bolje, če bi se stanje slabšalo po naravni poti in ne tako, da je bila kar naenkrat priklenjena na invalidski voziček. Porajajoč dvom v pristranskost izvedenca in pripombe na njegovo mnenje so narekovale postavitev novega izvedenca.

3. Tožena stranka in stranski intervenient na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica uveljavlja plačilo odškodnine za nematerialno škodo zaradi nedopustnega posega v telesno integriteto (češ da ni bila izpolnjena pojasnilna dolžnost, ni bilo veljavne privolitve na obrazcu oziroma nadomestne privolitve po 37. členu ZPacP) in zaradi medicinske napake pri operaciji 18. 1. 2009, opravljeni pri toženi stranki zaradi ugotovljene hernije diskusa v višini TH8 do TH9, po kateri je pri njej prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja – paraplegije. Tožena stranka se je branila, da je bila pojasnilna dolžnost opravljena pravilno, privolitev tožeče stranke veljavna in da strokovne napake pri posegu ni bilo. Prišlo je le do zapleta oziroma do pooperativnega poslabšanja že obstoječe 9 mesecev trajajoče in slabšajoče se parapareze v paraplegijo. Zato odškodninske odgovornosti tožene stranke ni.

6. Sodišče prve stopnje je pri odločanju pravilno upoštevalo, da je odgovornost zdravstvenega zavoda za pacientovo škodo pri strokovni napaki poslovna, pri kršitvi pojasnilne dolžnosti pa neposlovna - deliktna. V obeh primerih povzročitelj odgovarja za škodo le, če so izpolnjene predpostavke njegove odškodninske odgovornosti: protipravnost ali opustitev povzročitelja škode, nastanek pravno priznane škode, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem ali opustitvijo povzročitelja oziroma kršitvijo pogodbe in škodo ter krivda povzročitelja. Prve tri mora dokazati oškodovanec, zadnja se domneva. Povzročitelj se razbremeni, če pri neposlovni odgovornosti dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde (prvi odstavek 131. člena OZ). Pri poslovni odgovornosti pa, če dokaže, da svojih pogodbenih obveznosti ni mogel izpolniti zaradi okoliščin, ki so nastale po sklenitvi pogodbe, pa jih ni mogel preprečiti, jih odpraviti ali se jim izogniti (240. člen OZ).

7. Tožeča stranka je pomanjkljivosti pri opravljanju pojasnilne dolžnosti in strokovno napako očitala operaterju, ki je izvedel obravnavani operativni poseg, in ki je zaposlen pri toženi stranki. Po prvem odstavku 147. člena OZ za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena. Njene odgovornosti ni, če dokaže, da je v danih razmerah delavec ravnal tako, kot je bilo treba (prvi odstavek 147. člena OZ).

8. Upoštevaje navedene pravne podlage je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da je operater pri izvedbi operacij ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo in po pravilih stroke ter da zdravniške napake ni bilo. V zvezi s pojasnilno dolžnostjo je ugotovilo, da jo je opravil skladno z 20. členom ZPacP in da kljub zatrjevanim kognitivno-duševnim težavam tožnice za izvedbo operacije ni bila potrebna nadomestna privolitev, ki jo predvideva 37. člen ZPacP, ker je bila ob pravilno izpolnjeni pojasnilni dolžnosti tožnica sposobna razumeti možne posledice operativnega posega in podati veljavno privolitev. Ugotovilo je sicer, da je bilo ravnanje tožene stranke nedopustno, ker privolitev tožnice ni bila evidentirana na privolitvenem obrazcu skladno s 27. členom ZPacP. Kljub temu je tožbeni zahtevek zavrnilo, in sicer zaradi presoje o pomanjkanju vzročne zveze med navedenim nedopustnim ravnanjem in škodo tožnice. Ugotovilo je, da bi do enakih posledic (paraplegije) prišlo tudi brez operacije, in sicer zaradi predhodnega izjemno slabega in slabšajočega se zdravstvenega stanja tožnice – parapareze, ki je hitro napredovala v paraplegijo.

9. Odločitev o strokovni napaki in o vzročni zvezi je sodišče oprlo na izvedeniško mnenje dr. R., ki ga je izdelal za postavljeno strokovno institucijo M. in U.. Iz podatkov spisa izhaja, da stranke pred prejemom izdelanega mnenja niso imele podatkov o osebi izvedenca. Tožeča stranka je takoj po prejemu pisnega izvedeniškega mnenja zahtevala izločitev izvedenca dr. R. zaradi okoliščin, ki vzbujajo dvom o izvedenčevi nepristranosti (poslovna povezanost z operaterjem, ki je opravljal obravnavano operacijo). Sodišče je po zaslišanju obeh (izvedenca in operaterja) ugotovilo, da je bil izvedenec v času operacije kot specializant zaposlen pri toženi stranki na istem oddelku, kjer je strokovno sodeloval tudi z operaterjem (med drugim tudi kot njegov asistent pri operacijah). Ključna je njegova ugotovitev, da je bil izvedenec v okviru svojega dela na oddelku po obravnavani operaciji, čeprav ni neposredno sodeloval pri njej, seznanjen z njenim potekom in posledicami. Kljub temu je zahtevo za izločitev (pri kateri je tožeča stranka vztrajala tudi po ugotovitvi navedenih dejstev po zaslišanju), zavrnilo in ocenilo, da razlogov za dvom v nepristranskost izvedenca ni. Zavrnilo je tudi predlog tožeče stranke za postavitev drugega izvedenca.

10. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi in ne sodišču, da je s tem kršilo 247. člen ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Ključne dejanske ugotovitve o neobstoju strokovne napake in vzročne zveze namreč temeljijo na izvedeniškem mnenju izvedenca, ki bi tudi po presoji pritožbenega sodišča glede na ugotovljene konkretne dejanske okoliščine moral biti izločen.

11. Za izvedence velja, da so lahko izločeni iz istih razlogov kot sodnik (247. člen ZPP). Torej tudi zaradi okoliščin, ki vzbujajo dvom o izvedenčevi nepristranskosti (6. točka 70. člena ZPP). Če v dokaznem postopku sodeluje izvedenec, glede katerega je podan izločitveni razlog, to vzbudi dvom ne le o nepristranskosti izvedeniškega mnenja, pač pa tudi o nepristranskosti samega sojenja. Gre za ustavno varovano pravico do nepristranskega sojenja (prvi odstavek 23. člena Ustave RS). Zato je treba odklonitveni izločitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP široko obravnavati. Za izključitev dvomov o izvedenčevi nepristranskosti tako kot za sodnika velja, da ne sme biti povezan s stranko ali s spornim predmetom tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da izvedenskega mnenja ne more podati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravil znanosti in stroke. Odločilna sta tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za uveljavljanje osebnega prepričanja izvedenca, kot objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je izvedenec podajal mnenje tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Ne zadošča, da je nepristranskost podajanja mnenja dejansko zagotovljena. Odražati se mora tudi navzven (videz nepristranskosti). Ob ugotovljenih dejanskih okoliščinah seznanjenosti izvedenca z operacijo neposredno po njej se izkaže, da si je izvedenec že tedaj lahko ustvaril določeno mnenje o poteku operacije, kar kaže na to, da izvedenskega mnenja o zatrjevani medicinski napaki pri operaciji ne more podati tako, da bi bil ohranjen videz nepristranskosti. Nenazadnje je na to opozoril celo izvedenec sam ob izdelavi mnenja (podatki na list. št. 252). Ker ga sodišče ni izločilo in je svoje ugotovitve oprlo na njegovo mnenje, to pa je lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe, je bilo treba zaradi kršitve prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 247. členom ZPP in 6. točko 70. člena ZPP sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

12. V njem bo moralo pravno relevantna dejstva o zatrjevani medicinski napaki in vzročni zvezi ugotavljati z novim izvedencem in o zadevi ponovno odločiti. Pri tem bo moralo ponovno ugotavljati tudi zatrjevane opustitve pri podajanju pojasnilne dolžnosti, zmožnosti tožnice za podajo pravno veljavne privolitve in jasno odgovoriti na vprašanje, ali je bila slednja z njene strani podana ali ne. Pritožba namreč utemeljeno opozarja, da so razlogi o njeni privolitvi nejasni in sami s seboj v nasprotju. Po eni strani namreč sodišče ugotavlja, da privolitve za operacijo ni dala, ker ni soglasja izrecno izjavila oziroma ni podpisala privolitvenega obrazca (točka 99, točka 104 sodbe). Po drugi strani pa, da jo je podala (točka 107, 111). Tako je sodba v tem delu obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je prav tako terjalo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Gre namreč za kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo.

13. V nadaljevanju naj torej tudi o dejstvu tožničine privolitve navede jasne razloge. Glede na že ugotovljene dejanske okoliščine, po katerih je do sedaj ocenjevalo, da je privolitev v poseg tožnica konkludentno izrazila, pa naj bo pozorno tudi na namen privolitvenega obrazca, ki ga predpisuje 27. člen ZPacP. Posebna oblika privolitve pacienta na predpisanem obrazcu je določena v interesu obeh strani (zdravnika na eni strani ter pacienta na drugi strani) z namenom dokazovanja v primeru spora o pravi izraženi volji pacienta. V takih primerih je z izpolnitvijo pacientove izjave (z njeno realizacijo) po teoriji realizacije razmerje med strankama stabilizirano in dosežen tudi namen oblike. Pacientovi izjavi, ki je bila realizirana, samo zaradi pomanjkanja predpisane obličnosti (podpis privolitvenega obrazca) ni mogoče odrekati veljavnosti (55. in 58. člen OZ).

14. Pritožbeno sodišče pa za zdaj nima pomislekov o pravilnosti dokazne ocene, pojasnjene v razlogih 80 do 95 sodbe o tem, da je bila s strani operaterja pojasnilna dolžnost opravljena pravilno, popolno in skladno z 20. členom ZPacP. Oporo ima ne le v prepričljivi izpovedbi operaterja, ki jo je pravilno povzelo in ocenilo sodišče (očitane absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne najde), pač pa tudi v drugih izvedenih dokazih, ki so prav tako pravilno ocenjeni. Sodišče je prepričljivo pojasnilo, zakaj je verjelo operaterju (točka 80) in ne tožnici. Njena izpovedba, da se ne spomni pojasnil o operaciji oziroma da ji zdravnik ni povedal, da bo šla na operacijo, je bila namreč spričo njenega natančnega opisovanja zdravstvenega stanja in drugih medicinskih obravnav pri njej neprepričljiva in ovržena z izpovedjo Ž. ter obrazci, ki jih je podpisala pred operacijo.

15. Tudi v zvezi s tožničino zmožnostjo razsojanja oziroma sposobnostjo privolitve v medicinski poseg pritožbeno sodišče pritrjuje sedanji dokazni oceni in presoji, da v obravnavanem primeru kljub posebnim kognitivnim psihičnim potrebam tožnice ni bila potrebna nadomestna privolitev po 37. členu ZPacP, ker je bila privolitev sposobna podati oziroma izraziti sama.

16. Drži, da se sme poseg opraviti le z nadomestno privolitvijo, kadar polnoletni pacient zaradi težav v duševnem zdravju ali zaradi drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, ni sposoben privoliti v medicinski poseg. Vendar je treba njegovo (trajno) nesposobnost privolitve v posamezni medicinski poseg ugotavljati v vsakem primeru posebej, tudi če gre za pacienta z medicinsko diagnozo, ki kaže na težave v duševnem zdravju, kot je primer v obravnavani zadevi, in celo če mu je bila že v celoti ali delno odvzeta poslovna sposobnost, česar sodišče pri tožnici ni ugotovilo. Zahteve za priznanje razsodnosti, ki se zahteva za privolitveno sposobnost, so namreč nižje kot tiste, ki se zahtevajo za priznanje poslovne sposobnosti. Gre za zmožnost oceniti vrednost svojih pravnih dobrin, v katere naj bi posameznik dopustil poseg, ne pa za zmožnost upoštevati pravila za dosego specifične pravne posledice – npr. za sklenitev ali razvezo pravnega posla (Novak, Korošec, Brulc v: Zakon o pacientovih pravicah s komentarjem, GV Ljubljana, 2009, stran 191 do 192). Da so bile pri tožnici sposobnosti za razsojanje v zadostni meri ohranjene za izjavo privolitve v obravnavani medicinski poseg, se je sodišče zanesljivo prepričalo z izvedencem psihološke stroke. Ne drži, da bi nanj prelagalo pravno presojo, niti to, da je pri dokazni oceni prezrlo izpovedbe dr. Š. in defektologinje Ž.. Nasprotno: ravno njuni izpovedbi o tožničinem razumevanju svojega zdravstvenega stanja in pomena operacije ter izpovedba tožnice same sta bili ob strokovno argumentiranem izvedeniškem mnenju glede tožničinega sprejemanja pojasnilne dolžnosti, razumevanja in zmožnosti odločanja ključni za presojo o njeni sposobnosti podati privolitev za operacijo. Izvedenec je na pripombe tožeče stranke, ki jih slednja ponavlja v pritožbi, argumentirano odgovoril ob ustnem zaslišanju. Zato jih je sodišče lahko zavrnilo, in ker nadaljnjih vsebinskih pripomb na njegovo mnenje ni bilo, je svojo odločitev lahko oprlo nanj. Dokazni predlog za novega izvedenca je upravičeno in obrazloženo zavrnilo v točki 18 sodbe. Procesnih kršitev pri izvajanju dokaza s tem izvedencem ni bilo. Pravilno je poudarilo, da zgolj nestrinjanje z njegovim mnenjem ni razlog za postavitev drugega izvedenca. Tako očitki o procesnih kršitvah in nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju v tem segmentu niso utemeljeni.

17. Sodišče prve stopnje naj torej v ponovljenem sojenju oceni zbrano in dopolnjeno dokazno gradivo (z novim izvedencem nevrokirurške stroke v zvezi s strokovno napako in vzročno zvezo) ter o zahtevku ponovno odloči. Svojo odločitev naj celovito obrazloži. Ponovno pa bo moralo odločiti tudi o pravdnih stroških, ki bodo vključevali tudi stroške tega pritožbenega postopka (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia