Jedro

Namen določila 105.a člena ZS je razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev postopkov, saj se bodo zadeve pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavale; slednje je nedvomno tudi v interesu strank in zagotavljanju njihove pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Zgolj dejstvo, da imajo stranke in pooblaščenci prebivališče oziroma sedež v drugem kraju, kot je sodišče, zato ni razlog, ki bi narekoval prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Upnica v predlogu za delegacijo pristojnosti pojasnjuje, da je izvršilni postopek prvotno tekel pred Okrajnim sodiščem v Grosupljem, s spremembo razporeda sodnikov tega sodišča za leto 2013 pa je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani v skladu z Zakonom o sodiščih (v nadaljevanju ZS) pristojnost glede določenih izvršilnih zadev, med katerimi je tudi obravnavana, prenesel na Okrajno sodišče v Litiji. Prepričana je, da so podani tehtni razlogi za prenos pristojnosti nazaj na Okrajno sodišče v Grosupljem, kjer se bo izvršilni postopek lažje in uspešnejše zaključil. Prenos krajevne pristojnosti za vse stranke postopka pomeni več nevšečnosti kot koristi in zmanjšuje možnost uspeha pri prodaji nepremičnine. Dolžniki namreč že ves čas postopka izkoristijo vsako z zakonom predvideno pravno sredstvo in s svojim ravnanjem zavlačujejo postopek. Prenos pristojnosti bo tudi podaljšal trajanje že tako dolgega izvršilnega postopka. Prodaja nepremičnine na javni dražbi pri Okrajnem sodišču v Grosupljem bi bila zagotovo bolj uspešna kot pri sodišču v Litiji, saj potencialni kupci, ki iščejo oziroma kupujejo nepremičnino v okolici Grosupljega, spremljajo oglasno desko le pri Okrajnem sodišču v Grosupljem, ne pa tudi oglasne deske drugih sodišč. Poleg tega je, upoštevajoč gospodarske razmere v Zasavju in v okolici Ljubljane, kupna moč potencialnih kupcev v okolici Ljubljane bistveno večje kot pa v Zasavju S tem se število mogočih dražiteljev na javni dražbi znatno zmanjša in s tem tudi možnost za prodajo nepremičnin in poplačilo upnice. Zaradi tega bo pri Okrajnem sodišču v Litiji tudi več prodajnih narokov kot pa bi jih bilo v Grosupljem. Upnica predvideva, da se bo izvršilni postopek zaradi spremembe krajevne pristojnosti zaključil kasneje in manj uspešno, kot bi se sicer. S prenosom pristojnosti na bolj oddaljeno sodišče pa bodo nastali tudi dodatni stroški.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Kot ugotavlja sama upnica, je namen določila 105.a člena ZS razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev postopkov, saj se bodo zadeve pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavale; slednje je nedvomno tudi v interesu strank in zagotavljanju njihove pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Zakonodajalec je ob sprejemu novele ZS, ki je omogočila prenos pristojnosti, predvidel, da se bodo zaradi prenosa pristojnosti na drugo sodišče za stranko stroški sicer nekoliko povečali, vendar pa bo zaradi spremembe pristojnosti zadeva bistveno hitreje rešena, kar je brez dvoma velika prednost v primerjavi z nekoliko višjimi stroški(1). Zgolj dejstvo, da imajo stranke in pooblaščenci prebivališče oziroma sedež v drugem kraju, kot je sodišče, zato ni razlog, ki bi narekoval prenos pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Drugi razlogi, zakaj naj bi se postopek izvedel hitreje oziroma uspešnejše pred Okrajnim sodiščem v Grosupljem, ki jih navaja predlagateljica, pa niso utemeljeni. Prenos pristojnosti namreč ne more vplivati na ravnanje dolžnikov in njihovo odločitev za vlaganje pravnih sredstev, prav tako ne na spremljanje potencialnih kupcev oglasnih desk sodišč o prodajnih narokih, kupna moč kupcev ni odvisna od sedeža sodišča, prav tako pa tudi ne število potrebnih narokov za realizacijo podaje premoženja dolžnikov in poplačilo upnice.

4. Vrhovno sodišče torej ne pritrjuje predlagateljici glede negativnih učinkov prenosa pristojnosti po 105.a členu ZS na tek izvršilnega postopka, zato niso podani tehtni razlogi za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP. Upničin predlog zato ni utemeljen.

Op. št. (1): Poročevalec Državnega zbora RS, št. 102/2006