Jedro

V kolektivnem delovnem sporu je nasprotni udeleženec oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen. V volilnih zadevah po ZSDU je to volilna komisija.

Če svet delavcev ne določi pravilnega (zadostnega) števila članov, to ne pomeni, da so bile volitve določenega števila članov zaradi tega nezakonite, ampak le, da bo za izvolitev preostalih članov potrebno izvesti nove oziroma nadomestne volitve. Volilni komisiji zato ni mogoče očitati kršitve 10. člena ZSDU. Enako velja tudi za očitek glede datuma volitev. Tudi ta odločitev je v pristojnosti sveta delavcev (16. člen ZSDU) in morebitnih nepravilnosti v zvezi s tem ni mogoče očitati volilni komisiji.

Glede na naravo zatrjevanih kršitev, njihovo medsebojno povezanost in povezavo z ugotavljanjem rezultatov volitev, je po presoji revizijskega sodišča predlog, vložen v osmih dneh po objavi rezultatov volitev, pravočasen.

Tudi v primeru večjega števila volivcev, določitev le enega samega volišča in združitev funkcij volilnega odbora in volilne komisije, samo po sebi še ne vpliva na zakonitost in pravilnost volitev.

Odločitev o predčasnih volitvah je v izključni pristojnosti volilnih organov. Če predčasnega glasovanja ni bilo, zaradi tega volitve, izvedene na dan glasovanja, niso nezakonite ali nepravilne.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba predlagateljev zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Predlagatelji krijejo sami svoje stroške za odgovor na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevo predlagateljev za razveljavitev volilnih opravil in volitev članov sveta delavcev družbe L., d.d., Dekani, ki so bile izvedene 14.2.2006. Presodilo je, da je predlog deloma prepozen, deloma pa neutemeljen. Volitve so bile izvedene 14. 2. 2006, predlog pa je bil na sodišče vložen 25. 2. 2006. Volitve v svet delavcev predstavljajo postopke in opravila v času od razpisa volitev do objave rezultatov glasovanja. Nepravilnosti se lahko pojavljajo od samega začetka: v postopku kandidiranja, imenovanja volilnih organov, na dan glasovanja in končno pri ugotavljanju rezultatov glasovanja. Za vse zatrjevane nepravilnosti, ki se nanašajo na čas do zaključka glasovanja, je rok za pritožbo po 53. členu ZSDU pričel teči 15.2.2006 in je potekel 22.2.2006. Zato je vložen prepozno glede kršitev, ki se nanašajo na število članov sveta delavcev, na število in imenovanje volilnih odborov in volilne komisije, na odločitev glede predčasnega glasovanja in objavo razpisa volitev. Pravilno pa je stališče predlagateljev, da S. K. ni bil zakonito imenovan kot član volilne komisije, vendar njegovo sodelovanje pri ugotavljanju izidov glasovanja ni take narave, da je ali bi lahko vplivalo na pravilnost izvedenih volitev in ugotovitev rezultatov glasovanja.

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi predlagateljev in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je razveljavilo volitve članov sveta delavcev z dne 14.2.2006. Presodilo je, da predlog ni bil vložen prepozno, ker osemdnevni rok za izpodbijanje volitev začne teči od dneva, ko je volilna komisija objavila izide volitev in ne od datuma izvedbe volitev. Ni se strinjalo s stališčem sodišča prve stopnje, da se pri določanju, koliko članov sveta delavcev se voli, upošteva le število delavcev z aktivno volilno pravico in ne število vseh zaposlenih delavcev. Nadomestnega člana S. K. je imenovala volilna komisija sama in ne svet delavcev in tudi ni razvidno, ali je bila L. L. namestnica predsednice, ki bi lahko nadomeščala predsednico po njenem odstopu. Ker so bile v postopku volitev kršene določbe 10. in 19. člena ZSDU, predlagateljem niso bile zagotovljene niti osnovne pravice v postopku, zato so volitve nezakonite.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vlaga nasprotna udeleženka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določil pravdnega postopka pred drugostopenjskim sodiščem. Poleg tega je mogoče pričakovati tudi odločitev o treh pomembnih načelnih pravnih vprašanjih: katero število delavcev je odločilno pri določanju števila članov sveta delavcev, kdaj začne teči rok iz 53. člena ZSDU in komu je mogoče naložiti stroške postopka. Navaja, da iz zakona jasno izhaja, da se število članov sveta delavcev določa v odvisnosti od števila delavcev z aktivno volilno pravico (drugi in tretji odstavek 12. člena, zlasti pa tretji odstavek 10. člena ZSDU). Število članov sveta delavcev se po določbi drugega odstavka 16. člena ZSDU določi s sklepom sveta delavcev o razpisu volitev. Volilna komisija v to vprašanje nima pravice posegati. Njena naloga je le preverjati pravilnost vloženih kandidatur in objava končnega predloga kandidatov. Predvsem pa nasprotna udeleženka uveljavlja zamudo prekluzivnega roka po 53. členu ZSDU in predlaga zavrženje predloga za razveljavitev volitev. Ker zakon ne določa posebej začetka teka roka, je sprejemljivo le stališče, da ta rok začne teči od dneva, ko je bila posamezna kršitev storjena oziroma od dneva, ko so predlagatelji zanjo zvedeli. V fazi ugotavljanja in objave volilnih izidov ni prišlo do nobenih kršitev predpisanega volilnega postopka. Domnevne kršitve naj bi nastale že v prejšnjih fazah postopka, predlagatelji pa so zanje vsekakor vedeli sproti oziroma v najslabšem primeru najkasneje na dan glasovanja. To velja tudi glede domnevno nepravilne sestave volilne komisije. Ne samo, da bi bile te kršitve nebistvene, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje. Dejansko jih sploh ni bilo, saj sta bila tako predsednica kot nadomestni član imenovana s strani sveta delavcev na seji 3. 2. 2006, ne pa na sami seji volilne komisije, kot je to izpovedala predsednica L. L.. Drugostopenjsko sodišče je storilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni preverjalo in navedlo razlogov o vseh odločilnih dejstvih glede domnevno nepravilnega imenovanja članov volilne komisije. Posebej izpodbija nasprotna udeleženka tudi odločitev o stroških, saj je ta neizvršljiva glede na to, da volilna komisija nima lastnih finančnih sredstev oziroma ni nosilec nobenih premoženjskih pravic.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in predlagateljem, ki so nanjo odgovorili in predlagajo, da jo sodišče kot neutemeljeno zavrne. Predvsem pa predlagajo zavrženje revizije kot nedovoljene. Revizijo je vložila predsednica volilne komisije in ne volilna komisija, ki niti ni (več) sklepčna. Ima namreč le še dva člana, saj so od sedmih trije odstopili, dvema pa je prenehalo delovno razmerje.

Revizija je dovoljena in utemeljena.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

O dovoljenosti revizije: Predlagatelji se neutemeljeno sklicujejo na "skupinski interes" volilne komisije in sodno prakso v zvezi s skupinskim interesom. ZDSS-1 (enako kot prejšnji ZDSS) govori o skupinskem interesu, ki ga morajo izkazovati združenja delavcev oziroma delodajalcev ali skupine delavcev, v sporih v zvezi s kolektivnimi pogodbami (47. člen ZDSS-1). V obravnavani zadevi pa gre za spor v zvezi z volitvami članov sveta delavcev, torej za spor o sodelovanju delavcev pri upravljanju (52. člen ZDSS-1). Posebnih določb o udeležencih pri tovrstnih sporih ZDSS-1 nima, zato veljajo splošne določbe 45. člena ZDSS-1: nasprotni udeleženec je oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen. V volilnih zadevah po ZSDU je to volilna komisija (tako sodba Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 166/2005 z dne 6.12.2005).

Nasprotni udeleženec je torej organ, ne glede na to, kdo so v določenem trenutku njegovi člani. Pri presoji odločitev in ravnanja nekega organa se upoštevajo pravila o sklepčnosti in veljavnosti sprejemanja odločitev organa tudi v primeru, ko gre za odločitev o vlaganju pravnih sredstev v sodnem postopku o varstvu volilne pravice. Vse odločitve organa - volilne komisije - morajo biti veljavno sprejete. To pomeni, da bi morala biti praviloma tudi odločitev o vlaganju pravnih sredstev v sodnem postopku, v katerem je volilna komisija stranka, sprejeta na enak način kot vse druge odločitve.

Vendar pa v praksi lahko pride tudi do nepredvidenih oziroma izjemnih situacij, kot se je to zgodilo v obravnavani zadevi. Volilna komisija lahko ostane brez imenovanih članov in zato odločitev ne more več sprejemati na predpisan način. Rešitev je sicer znana in enostavna: organ, ki je pristojen za imenovanje volilne komisije, imenuje nove člane. Toda dokler se to ne zgodi, mora nujne odločitve v volilnem postopku nekdo vendarle sprejeti, posebej še zato, ker so v teh postopkih predpisani praviloma kratki roki. ZSDU v zvezi z delom volilne komisije za take situacije nima posebnih določb. Zakon o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št.) pa ima posebno določbo v tretjem odstavku 28. člena: če volilni organ pravočasno ne sprejme odločitve, ki je nujno potrebna za izvedbo volitev, odloči predsednik volilnega organa. Predpis, ki ureja podobne primere - splošne volitve - torej pozna rešitev v taki situaciji, kot je v obravnavani zadevi (drugi odstavek 3. člena Zakona o sodiščih).

Udeležba v sodnem postopku sicer ne spada neposredno med opravila v zvezi z izvedbo volitev, je pa z njimi neposredno povezana. Ker je zagotovljeno sodno varstvo volilne pravice, so volitve dokončno zaključene šele, ko je tudi v sodnem postopku (če je začet) ugotovljeno, da so bile izvedene zakonito. Po presoji revizijskega sodišča je zato predsednica volilne komisije lahko vložila revizijo (oziroma za to pooblastila odvetnika), ki je vezana na rok, ne da bi čakala, da se najprej imenujejo novi člani volilne komisije. Nenazadnje bi volilna komisija v novi sestavi lahko to izredno pravno sredstvo umaknila, če se z odločitvijo predsednice ne bi strinjala. Da je L. L. predsednica volilne komisije, imenovana s strani sveta delavcev, izhaja iz k reviziji predloženih dokazov.

Bistvene kršitve določb pravdnega postopka: Nasprotna udeleženka kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP navaja, da sodišče ni preverjalo in navedlo razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Vendar očitana kršitev ni podana. Nasprotna udeleženka je v odgovoru na predlog z dne 14.3.2006 res navedla, da so bile spremembe v sestavi volilne komisije opravljene s sklepom sveta delavcev, kot pristojnega organa. Toda dokaze za to navedbo je predložila šele v revizijskem postopku. V postopku na prvi stopnji pa je L. L. izpovedala, da je so se o tem, da bo predsednica, in o imenovanju nadomestnega člana, dogovorili na enem od sestankov (volilne) komisije. Glede na navedeno ne more nasprotna stranka očitati sodišču, da ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče je o pravilnosti sestave volilne komisije odločilo na podlagi zaslišanja L. L. in dokazov, ki so jih predložile stranke. Sklicevanje na dokaze, predložene šele v revizijskem postopku pa pomeni revizijsko nedovoljeno novoto (372. člen ZPP).

Neutemeljena je revizija tudi v delu, ko uveljavlja kršitev 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Po določbi prvega odstavka 53. člena ZSDU imajo kandidati za člane sveta delavcev aktivno legitimacijo za zahtevek na razveljavitev volitev ne glede na rezultate volitev. Po zakonu samem so torej neizbrani kandidati pravdne stranke v tem kolektivnem delovnem sporu. Vprašanje, ali je njihova zahteva utemeljena in vprašanje ali imajo pravni interes, na to njihovo pravico ne vpliva.

Zmotna uporaba materialnega prava: ZSDU v prvem odstavku 53. člena zagotavlja varstvo volilne pravice "v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev". Gre torej za kršitev v postopku izvedbe volitev samih, ne pa za morebitne kršitve v predhodnih postopkih. Sodno varstvo v kandidacijskem postopku je kandidatom zagotovljeno v 33. členu ZSDU, določitev števila članov sveta delavcev, ki se volijo, pa ni v pristojnosti volilne komisije, temveč sveta delavcev (drugi odstavek 16. člena ZSDU). Če svet delavcev ne določi pravilnega (zadostnega) števila članov, to ne pomeni, da so bile volitve določenega števila članov zaradi tega nezakonite. Pomeni le, da bo za izvolitev še preostalih članov potrebno izvesti nove oziroma nadomestne volitve. Volilni komisiji zato ni mogoče očitati kršitve 10. člena ZSDU. Enako velja tudi za očitek glede datuma volitev. Tudi ta odločitev je v pristojnosti sveta delavcev (16. člen ZSDU) in morebitnih nepravilnosti v zvezi s tem, tudi ni mogoče očitati volilni komisiji.

ZSDU v 53. členu določa rok za vložitev zahteve za razveljavitev volitev, ne pa tudi izrecno, kdaj začne ta rok teči. Tako oblikovana zakonska določba kaže bolj na to, da je tek roka lahko odvisen od kršitve, ki se zatrjuje. Za vse kršitve, ki naj bi nastale v postopku volitev do dneva volitev in pri glasovanju na dan volitev, začne osemdnevni rok teči najkasneje od datuma izvedbe volitev. Na to kaže tudi nadaljnji pogoj, da je sodno varstvo zagotovljeno le v primeru bistvenih kršitev "postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev". Gre za varstvo volilne pravice ne glede na rezultat volitev, čeprav tega varstva zakon ne daje volivcem, temveč kandidatom in njihovim predlagateljem.

Do kršitev pa lahko pride tudi po samem glasovanju, pri ugotavljanju rezultatov glasovanja. V tem delu seveda lahko začne rok teči šele z dnem objave izida volitev. Vendar tudi v tem delu le zaradi kršitev, ki so bistveno vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Predlagatelji sicer v tem postopku navajajo le, da je tudi rezultate glasovanja ugotavljala volilna komisija, ki ni bila pravilno sestavljena, ne zatrjujejo pa, da bi bili izidi volitev ugotovljeni napačno, še manj pa, da bi se to zgodilo zaradi nepravilno sestavljene volilne komisije.

Sodišče druge stopnje svoje odločitve o začetku teka roka iz 53. člena ZSDU ne obrazloži. Po presoji revizijskega sodišča je datum objave rezultatov volitev tisti skrajni datum, od katerega najkasneje začne teči rok za sodno varstvo. Glede na vrsto in naravo zatrjevanih kršitev, je od tega dne dalje mogoče pravočasno uveljavljati tudi nekatere kršitve, ki so se zgodile pred ali na sam dan glasovanja. Volilna komisija namreč ugotovi in razglasi volilne rezultate šele z zapisnikom (41. in 45. člen ZSDU) najkasneje v petih dneh po izvedbi volitev. Šele takrat so znani nekateri podatki, ki so lahko pomembni za presojo zakonitosti oziroma veljavnosti volitev (zlasti na primer, ali se je volitev udeležila več kot polovica delavcev z aktivno volilno pravico, prvi odstavek 42. člena ZSDU). Volilna komisija lahko v tej fazi tudi sama ugotovi neveljavnost volitev s posebnim sklepom, zoper katerega zakon predvideva posebno sodno varstvo (44. člen ZSDU).

V obravnavani zadevi je temeljni očitek predlagateljev, da je volitve izvedla in rezultate razglasila volilna komisija, ki ni bila pravilno imenovana. Na ta temeljni očitek se vežeta tudi očitek, da ni bilo imenovanih volilnih odborov in da niso bile predvidene predčasne volitve (v zvezi s temi zatrjevanimi kršitvami izpodbijana sodba nima obrazložitve). Glede na naravo zatrjevanih kršitev, njihovo medsebojno povezanost in povezavo z ugotavljanjem rezultatov volitev, je po presoji revizijskega sodišča predlog, vložen v osmih dneh po objavi rezultatov volitev, pravočasen.

ZSDU določa, da postopek volitev vodijo volilne komisije in volilni odbori (19. člen ZSDU), ki jih sestavljajo predsednik in člani ter njihovi namestniki (20. člen ZSDU). Volilno komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana ter njihovi namestniki (23. člen ZSDU), imenuje pa volilno komisijo svet delavcev s sklepom o razpisu volitev (tretji odstavek 16. člena ZSDU). Ugovor o nepravilnem imenovanju volilne komisije (na seji sveta delavcev dne 19. 12. 2005), bi bil zato lahko naslovljen le na svet delavcev. Ker predlagatelji kaj takega ne zatrjujejo, je treba upoštevati, da je bila imenovana sedemčlanska volilna komisija in da svet delavcev ni posebej imenoval njenega predsednika in namestnika. Tudi prvotna predsednica S.Č. ni bila imenovana kot predsednica s strani sveta delavcev, vendar se predlagateljem to očitno ne zdi sporno.

Glasovanje na voliščih vodijo volilni odbori, ki skrbijo za pravilnost in tajnost glasovanja in se imenujejo za vsako volišče (25. člen ZSDU). Volišča določa in volilne odbore imenuje volilna komisija tretja in peta alineja 24. člena ZSDU). Po določbi 26. člena ZSDU se v družbi z do 50 delavci z aktivno volilno pravico naloge volilne komisije in volilnih odborov združijo in jih opravlja volilna komisija, sme pa se glasovati le na enem volišču. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bilo v družbi več kot petdeset delavcev z aktivno volilno pravico, iz predloženih dokazov pa izhaja tudi, da je bilo za glasovanje določeno le eno volišče (priloga A7) in da volilni odbori niso bili imenovani (nasprotna udeleženka je to sicer v odgovoru na predlog zatrjevala, vendar ni predložila nobenih dokazov, predsednica volilne komisije pa o tem ni bila zaslišana).

Po določbi 36. člena ZSDU lahko volilni odbor v soglasju z volilno komisijo (oziroma volilna komisija sama, kadar ni volilnega odbora) določi, da volivci, ki so na dan volitev odsotni, volijo predčasno. Odločitev o predčasnem glasovanju torej ni predpisana kot obvezna, temveč je prepuščena volilnim organom.

Glede na navedeno, sta dve kršitvi v postopku volitev lahko taki, ki bi jih bilo mogoče šteti kot bistveni. Ob dejanskem stanju, kot sta ga na podlagi predloženih dokazov ugotovili nižji sodišči je to imenovanje nadomestnega člana volilne komisije. Ob jasni določbi 26. člena ZSDU pa je to tudi neimenovanje volilnih odborov oziroma določitev le enega volišča. Kot je bilo že navedeno, pa se volitve lahko na podlagi 53. člena ZSDU razveljavijo le, če so take kršitve vplivale ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Da je katerakoli od zatrjevanih kršitev tudi dejansko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev dne 14. 2. 2006 in kako, predlagatelji izrecno in konkretno ne navedejo. Njihove navedbe se nanašajo le na to, da bi lahko vplivale.

Glede spornega člana volilne komisije (S. K.) je upoštevati določbo 21. člena ZSDU o sklepčnosti volilnih organov. V nasprotju s pravili, ki veljajo za splošne volitve, pri volitvah v svet delavcev ni potrebno, da volilna komisija ves čas deluje v polni sestavi (članov, namestnikov ali članov in namestnikov), temveč je predpisana navzočnost dveh tretjin članov. Zato so odločitve nasprotne udeleženke veljavne in zakonite tudi, če se ne upošteva enega člana. Da bi samo sodelovanje S. K. kot tako (samo po sebi), kakor koli vplivalo na postopek volitev in ugotovljene rezultate, pa predlagatelji niti ne zatrjujejo.

Smisel imenovanja volilnih odborov je vezan na določitev večjega števila volišč. V takem primeru vodijo glasovanje na vsakem posameznem volišču volilni odbori, ki tudi ugotovijo rezultate glasovanja na svojem volišču. (Skupne) rezultate izida glasovanja na (vseh) voliščih pa ugotavlja volilna komisija. Volilna komisija in ne volilni odbor je tudi tista, ki ugotovi, kateri kandidat je izvoljen (24. in 25. člen ZSDU). Ob enem samem volišču je zato nepotrebno imenovanje dveh volilnih organov z istimi zadolžitvami. Tak je tudi smisel ureditve v 26. členu ZSDU, ki je res predpisana za primere manjšega števila volivcev. Vendar tudi v primeru večjega števila volivcev, določitev le enega samega volišča in združitev funkcij volilnega odbora in volilne komisije, samo po sebi še ne vpliva na zakonitost in pravilnost volitev. Predlagatelji ne zatrjujejo, da je bilo zaradi tega komurkoli od delavcev onemogočeno glasovanje oziroma udeležba na volitvah.

Kot je bilo že navedeno, je odločitev o predčasnih volitvah v izključni pristojnosti volilnih organov. Če predčasnega glasovanja ni bilo, zaradi tega volitve, izvedene na dan glasovanja, niso nezakonite ali nepravilne. Kolikor predlagatelji zatrjujejo, da zaradi tega nekaterim delavcem ni bila omogočena udeležba na volitvah, pa so njihove zgolj splošne navedbe o številu odsotnih delavcev na dan glasovanja, premalo za tak zaključek. Dokazati bi morali, da ti delavci res niso vedeli za dan glasovanja in da tudi dejansko niso glasovali. Glasovanja se ni udeležilo tudi več kot 100 tistih delavcev, ki so imeli pravico glasovati in naj bi bili prisotni na delu.

Sodišče druge stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbo predlagateljev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje iz deloma drugačnih razlogov, kot so obrazloženi zgoraj (prvi odstavek 380. člena ZPP).

Stroški postopka: Glede na odločitev se revizijskemu sodišču ni treba posebej opredeljevati do revizijskih navedb o dosojenih stroških postopka s strani sodišča druge stopnje.

Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.