Jedro

Pogodba o delu je pogodba rezultata in če je bil za končni rezultat naročenega dela (poročilo o prvem pregledu, ki je potrebno za pridobitev uporabnega dovoljenja) potreben še dodaten pregled, katerega plačilo je predmet tega spora, je naročnik dolžan prevzeti delo in ga izvajalcem plačati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnica je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 105,24 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči od prvega dneva po poteku tega roka dalje.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi 1. in 3. točko izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Radovljici, opr. št. I Ig 2005/00488 z dne 19.11.2005 in toženi stranki naložilo v plačilo 311,86 EUR pravdnih stroškov z zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, uveljavljala je pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledično nepravilne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da ji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila s predlogom pritožbenemu sodišču, da jo kot neutemeljeno zavrne in izpodbijano sodbo potrdi, toženi stranki pa naloži v plačilo še stroške odgovora na pritožbo z zamudnimi obrestmi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki jo je izdalo v postopku v sporih majhne vrednosti, ni dovoljeno uveljavljati, ker se lahko taka sodba izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 495. člena ZPP), na kar je sodišče pravdni stranki pravilno opozorilo v pravnem pouku izpodbijane sodbe. Zato pritožbenih trditev, s katerimi tožena stranka izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče ni presojalo.

Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožena stranka kot izvajalec del pri tožeči stranki, ki opravlja obvezno javno službo za pregledovanje, nadziranje in čiščenje kurilnih naprav, dimnikarskih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja v Občini Radovljica (glej trditve tožene stranke iz točke 1. pripravljalne vloge z dne 23.2.2006) naročila pregled dimovodne naprave na objektu, na katerem je izvajala dela, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno pravno kvalificiralo pogodbeno razmerje med pravdnima strankama. Pogodba o delu je pogodba rezultata in če je bil za končni rezultat naročenega dela (poročilo o prvem pregledu, ki je potrebno za pridobitev uporabnega dovoljenja) potreben še dodatni pregled, katerega plačilo je predmet tega spora, je naročnik dolžan prevzeti delo in ga izvajalcu plačati (641. in 642. člen OZ).

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da je tožena stranka tožeči stranki naročila pregled naprav na podlagi naročila investitorja objekta. Zato v konkretnem primeru ni izkazano mandatno razmerje med toženo stranko in investitorjem in so pritožbene trditve, da tožena stranka dela tožeče stranke ni dolžna plačati, neutemeljene. Iz istega razloga pa je zato tudi nepomembno razlogovanje tožene stranke o tem, da je dodatni pregled opravila tožeča stranka brez njenega naročila in da bi na podlagi Odloka Občine Radovljica o načinu izvajanja obvezne gospodarske službe za pregledovanje, nadziranje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka v Občini Radovljica z dne 11.11.2000 to storitev moral plačati tožeči stranki uporabnik teh naprav.

Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da tožene stranke pogodba s tožečo stranko ne zavezuje, ker tožeča stranka ni dokazala statusa koncesionarja. S tem smiselno izraža stališče o ničnosti pogodbe. Sodišče prve stopnje pravilno tega dejstva ni presojalo, ker kot je navedeno zgoraj, glede na trditve tožene stranke v njeni pripravljalni vlogi z dne 23.2.2006, to vprašanje pred sodiščem prve stopnje sploh ni bilo sporno, saj statusu koncesionarja tožeče stranke, tožena stranka ni ugovarjala, zato ga tožeči stranki tudi ni bilo treba v tem sporu dokazovati.

Glede na navedeno in ker sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna tožeči stranki plačati stroške odgovora na pritožbo. Tožeči stranki je pritožbeno sodišče odmerilo stroške sestave odgovora na pritožbo (v katerih so zajeta tudi opravila s pregledom pritožbe, posvet s stranko in sestava stroškovnika) 125 točk po OT, 20 točk po OT za poročilo stranki, 2 % materialnih stroškov, 20 % DDV in za takso za odgovor na pritožbo 23,78 EUR, skupaj 105,24 EUR.