Jedro

Enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem imata pravdni stranki zagotovljeno le tedaj, če je obema dana možnost sodelovanja v postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se glede tretjetoženca S.S. v ugoditvenem delu in v izreku o stroških postopka razveljavi in se v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da so toženci solidarno dolžni plačati tožnici tolarsko protivrednost 5.075 DEM z obrestmi, kot se priznajo v medbančnem sporazumu za to vrsto valute na vpogled od 7.3.1989 dalje do plačila ter ji povrniti 81.173,00 SIT stroškov postopka, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo.

Zoper sodbo v odločitvi o ugoditvi tožbenemu zahtevku in v izreku o stroških postopka (čl. 365/1 Zakona o pravdnem postopku - Ur.l. SFRJ št. 4/77-29/90 - v nadaljnjem besedilu ZPP) vlaga pritožbo tretjetoženec. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vabila za obravnavo za dne 15.2.1993 pooblaščenec tretjetoženca ni prejel. Tako se obravnave ni mogel udeležiti, kakor tudi ne podati ustreznih pripomb na dokazno gradivo tožnice. Tudi ni mogel prijaviti pravdnih stroškov. Uveljavlja kršitev po 7. točki drugega odst. 354. čl. ZPP. Nepopolno je v izpodbijani sodbi tudi ugotovljeno dejansko stanje. Dokazi o materialni škodi tožnice se v spisu nahajajo v originalu, brez prevoda.

Izvod pritožbe je sodišče prve stopnje vročilo nasprotni stranki, ki pa odgovora na pritožbo ni podala (čl. 359/1 ZPP).

Pritožba je utemeljena.

Člen 22 Ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 33/91-I) zagotavlja vsakomur enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem.

Enake pravice pred sodiščem pa imata pravdni stranki le tedaj, če je obema dana možnost sodelovanja v postopku. Načelo obojestranskega zaslišanja zahteva, da ima stranka vedno možnost, da se izjavi o trditvah nasprotnika. Uveljavljanje tega načela v postopku med drugim zagotavlja tudi določilo čl. 293/3 ZPP, da je treba na narok za glavno obravnavo povabiti stranke. Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu (člen 138/1 ZPP).

Vabilo tretjetožencu na narok za glavno obravnavo dne 15.2.1993 ni bilo vročeno pooblaščencu tretjega toženca. Ker ni bil (pravilno) obveščen, se tretjetoženec obravnavanja ni udeležil. Zaradi nezakonitega postopanja (opustitve vročitve) tretjetožencu tako ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Gre za kršitev načela obojestranskega zaslišanja, ki pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odst. 354. čl. ZPP. Posledica je ugoditev pritožbi, razveljavitev prvostopne sodbe v izpodbijanem delu ter vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje (člen 369/1 ZPP).

V novem postopku naj sodišče prve stopnje odloči brez procesnih kršitev. Presodi naj tudi dejstva, s katerimi pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. V okviru pravilne uporabe materialnega prava pa naj upošteva, da medbančni sporazum (glede višine obrestnih mer) ne obstaja več ter je v tem delu tožbeni zahtevek nedoločen (čl. 186/1 ZPP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na čl. 166/4 ZPP.

Določila ZPP so uporabljena na podlagi čl. 4/1 Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I).