Jedro

Bistveno v zadevi je, da je sodišče prve stopnje pred izdajo sodbe o prekršku storilcu in zagovorniku v odgovor poslalo mnenje ZZZS, ki sta nanj imela možnost odgovoriti s svojimi argumenti, katerih oceno bi sodišče prve stopnje opravilo pri presoji opravičenega izostanka, če bi storilec in zagovornik svoje argumente sodišču predstavila, vendar jih nista. Svoje argumente predstavljata šele v pritožbi, kar pa je nedopustna pritožbena novost.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Storilca se oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

Obrazložitev

1. Prekrškovi organ Policijska postaja Ljubljana center je storilcu izdala plačilni nalog za prekrške po 1. točki prvega odstavka 25. člena Zakona o osebni izkaznici (ZOIzk-1), po 3. točki drugega odstavka 89. člena Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-1) in po prvem odstavku 22. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), za katere mu je po določitvi globe za vsak posamezen prekršek izrekel enotno globo 783,83 EUR. Zoper plačilni nalog je storilec po zagovorniku vložil zahtevo za sodno varstvo, o kateri je odločilo Okrajno sodišče v Ljubljani z izpodbijano sodbo, s katero je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno in odločilo, da se storilca oprosti plačila sodne takse za postopek z zahtevo za sodno varstvo.

2. Zoper sodbo se pritožuje storilec po zagovorniku iz pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Uveljavlja, da je odsotnost z naroka dne 17.1.2023 opravičil z zdravniškim spričevalom, kateremu je lahko upravičeno verjel in zaupal in na mnenje zdravnice ni imel nobenega vpliva ter ni mogel odločati o vsebini zdravniškega potrdila. V takšni situaciji ni mogel dati mnenja o stališču Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ker gre za odločitve in mnenja strokovnih organov. Zdravniškemu potrdilu je zaupal še toliko bolj, ker zaradi poškodbe ni bil sposoben pristopiti na narok. Zato je jasno, da mu je sodišče bistveno kršilo pravice v postopku, saj ga pred izdajo sodbe ni zaslišalo in mu je odvzelo pravico do obrambe v zvezi z očitki iz plačilnega naloga.

3. Prekrškovni organ na pritožbo ni odgovoril. 4. Višje sodišče je na podlagi 159. člena ZP-1 preizkusilo izpodbijano sodbo v zvezi s pritožbenimi navedbami in po uradni dolžnosti ter pri tem ugotovilo, da v postopku o prekršku zoper storilca ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka o prekršku ali kršitev materialnega prava na njegovo škodo, pritožba pa tudi ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje se je glede na storilčev predlog v zahtevi za sodno varstvo skladno s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1 odločilo za dopolnitev dokaznega postopka po pravilih rednega sodnega postopka z zaslišanjem storilca. V rednem sodnem postopku se glede zaslišanja obdolženca uporabljajo določbe 69. člena ZP-1 (po prvem odstavku tega člena mora biti obdolženec, preden se izda sodba o prekršku, zaslišan o tistem, česar je obdolžen), pri čemer lahko sodišče na podlagi drugega odstavka 69. člena ZP-1, če pravilno povabljeni obdolženec ne pride k zaslišanju in izostanka ne opraviči, izreče sodbo o prekršku tudi brez njegovega zaslišanja, kadar spozna, da zaslišanje ni potrebno za pravilno odločitev.

6. Prvostopenjsko sodišče je storilca vabilo na naroke razpisane za dne 20.5.2022, dne 17.6.2022, dne 15.11.2022 ter dne 17.1.2023. Na nobenega izmed narokov ni pristopil, temveč je izostanke opravičil s predložitvijo zdravniških opravičil, v katere verodostojnost je sodišče podvomilo in je pozvalo ZZZS za podajo mnenja o upravičenosti izdaje zdravniškega potrdila z dopisom, na katerega je ZZZS sodišču odgovoril, da je bilo zdravniško potrdilo za odsotnost z naroka dne 17.1.2023 izdano neupravičeno, ker v zdravstvenem kartonu ni bilo zapisov o bolezni ali poškodbi, ki bi bila nenadna ali nepremagljiva in bi storilcu onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje pri procesnem dejanju. Navedeno mnenje je sodišče prve stopnje posredovalo v vednost in možnost izjave storilcu ter zagovorniku, ki nanj nista odgovorila.

7. Vprašanje, ali je storilec za izostanek z naroka imel opravičljiv razlog, je dejansko vprašanje, katerega oceno opravi sodišče zaradi presoje, ali je bila njegova odsotnost opravičena ali neopravičena. Bistveno v zadevi je, da je sodišče prve stopnje pred izdajo sodbe o prekršku storilcu in zagovorniku v odgovor poslalo mnenje ZZZS, ki sta nanj imela možnost odgovoriti s svojimi argumenti, katerih oceno bi sodišče prve stopnje opravilo pri presoji opravičenega izostanka, če bi storilec in zagovornik svoje argumente sodišču predstavila, vendar jih nista. Svoje argumente predstavljata šele v pritožbi, kar pa je nedopustna pritožbena novost. Na podlagi tretjega odstavka 157. člena ZP-1 mora namreč pritožnik, ki v pritožbi navaja nova dejstva, verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji. Tega pa pritožnik v pritožbi ne izkaže, ravno nasprotno, podatki spisa potrjujejo, da sta storilec in zagovornik imela možnost odgovoriti na mnenje ZZZS, ki je bilo podlaga za odločitev o vprašanju (ne)opravičenega izostanka.

8. Pri pregledu podatkov spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v vsakem vabilu na zaslišanje storilec bil opozorjen, da bo, če se na vabilo ne bo odzval in svojega izostanka ne bo opravičil, sodišče ob uporabi četrtega odstavka 65. člena ZP-1 ter v skladu z drugim odstavkom 115. člena ZP-1 odločilo o zahtevi za sodno varstvo brez njegovega zaslišanja, saj je ocenilo, da za pravilno odločitev ni nujno, da bi bil zaslišan. Poučen o tej posledici storilec k zaslišanju ni pristopil in izostanka ni opravičil niti potem, ko je bil seznanjen z mnenjem ZZZS, zaradi česar so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sodbe brez zaslišanja in je sodišče prve stopnje upravičeno v zadevi odločilo samo v mejah vložene zahteve za sodno varstvo, na katero je odgovorilo v celoti s popolnimi in logično jasnimi razlogi, ki jih je v sodbi obrazložilo. Zaradi navedenega ni podana zatrjevana kršitev pravice do obrambe in pritožbeno sodišče uveljavljane bistvene kršitve določb postopka ni prepoznalo.

9. Upoštevajoč navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v zvezi s plačilnim nalogom, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija in tudi ne take kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti po določilih 159. člena ZP-1. 10. Iz istih razlogov kot sodišče prve stopnje, je tudi pritožbeno sodišče na podlagi petega odstavka 144. člena v zvezi s prvim odstavkom 147. člena ZP-1 storilca oprostilo plačila sodne takse za pritožbeni postopek.