Jedro

S tem, ko je sodišče po oceni, da je izvedensko mnenje popolno in podano po pravilih stroke tega v soglasju s strankami prebralo, ni kršilo Zakona o kazenskem postopku.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo je bil obsojeni B.Č. spoznan za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem in prvem odstavku 133. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ). Na podlagi določbe drugega odstavka 133. člena KZ mu je bila izrečena kazen 10 mesecev zapora. Izrečen mu je bil še varnostni ukrep odvzema predmetov (noža s črnim ročajem). Oproščen je bil plačila stroškov kazenskega in pritožbenega postopka.

2. Zoper pravnomočno sodbo je zagovornica vložila zahtevo za varstvo zakonitosti iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču je predlagala, naj zahtevi ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da obsojenca oprosti obtožbe, podrejeno pa se zavzema za razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Vrhovni državni tožilec dr. Z.F. v odgovoru na zahtevo, podanem po določbi drugega odstavka 423. člena ZKP, predlaga zavrnitev zahteve. Kršitve zakona, navedene v uvodu zahteve, niso podane. Zahteva je vložena zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, česar z vloženim izrednim pravnim sredstvom ni dovoljeno uveljavljati.

4. O odgovoru državnega tožilca se obsojenec in zagovornica nista izjavila.

5. Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

6. Zahtevo za varstvo zakonitosti je po določbi prvega odstavka 420. člena ZKP mogoče vložiti zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev kazenskega postopka, če so te vplivale na zakonitost sodne odločbe; v tem primeru mora vložnik zahteve izkazati kršitev in obrazložiti njen vpliv na to, da je odločba nezakonita. Kot razlog za vložitev zahteve je izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP). Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se Vrhovno sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi (prvi odstavek 424. člena ZKP), ki morajo biti konkretizirane in ne le poimensko navedene.

7. Zagovornica zatrjuje, da je obrazložitev pravnomočne sodbe pri presoji obsojenčevega zagovora v nasprotju z zapisniki, ki vsebujejo njegov zagovor. Kot je razumeti zahtevo, nakazuje na tako imenovano protispisnost (kršitev po 11. točki 371. člena ZKP). Protispisnost je podana le takrat, kadar se nanaša na odločilna dejstva in mora biti precejšnja. Zaključki v pravnomočni sodbi, sprejeti na podlagi ocene dokazov oziroma zagovora obsojenca, pa ne predstavljajo protispisnosti. Isto kršitev določb kazenskega postopka zagovornica nakazuje z navedbami, da sodba nima razlogov glede pravno relevantnih dejstev, na katerih temelji neposredna uporaba materialnega in procesnega zakona. Kršitve pa zagovornica ne pojasni, saj iz nadaljnjih navedb izhaja njeno nestrinjanje s presojo sodišča prve stopnje, da so izpovedbi prič M.Š. in S.Ž. ter podatki disciplinskega spisa ZPKZ Dob pravno nepomembni dokazi, ker ne vplivajo na ugotovitev odločilnih dejstev o obstoju kaznivega dejanja in obsojenčeve kazenske odgovornosti. Ne strinja se s presojo, sprejeto v pravnomočni sodbi, da je oškodovanec izpovedoval verodostojno. Glede katerih pravno relevantnih dejstev, na katerih temelji neposredna uporaba kazenskega in procesnega zakona, pravnomočna sodba nima razlogov, zagovornica tako ne pojasni. Iz njenih navedb izhaja, da se ne strinja s presojo, sprejeto v pravnomočni sodbi v zvezi s posameznimi dokazi in oceno, kateri dokazi so bili pomembni za ugotavljanje odločilnih dejstev, to je zakonskih znakov kaznivega dejanja in obsojenčeve kazenske odgovornosti. Ne strinja se tudi s presojo o prepričljivosti oškodovančeve izpovedbe, na podlagi katere je tudi sprejeta ocena o obsojenčevi krivdi. Tako izraža le pomisleke, da dejstva, na podlagi katerih temelji uporaba materialnega zakona, niso pravilno ugotovljena. S trditvijo, da je zaradi nepopolno ugotovljenih pravno relevantnih dejstev podana tudi kršitev kazenskega zakona o vprašanju, ali je obravnavano dejanje kaznivo dejanje in ali so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost, zagovornica ne utemeljuje nakazane kršitve kazenskega zakona. Izhaja tudi iz napačnega izhodišča, saj zatrjuje, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Kršitev kazenskega zakona je mogoče uveljavljati le, če je bil na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje nepravilno uporabljen kazenski zakon. Zagovornica pa zatrjuje, da odločilna dejstva v sodbi niso bila v celoti ugotovljena, s čimer zatrjuje, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in s tem uveljavlja nedopusten razlog za zahtevo za varstvo zakonitosti.

8. Kršitev pravice do obrambe zagovornica zatrjuje z navedbami, da sodišče prve stopnje ni kot dokaz izvedlo rekonstrukcije dogodka in da je prečitalo izvedensko mnenje izvedenca B.Š., s katerim obsojenec ni bil seznanjen, ni pa zahteval izvedenčevega neposrednega zaslišanja, ampak je ravnal po nasvetu svojega zagovornika (ki ga je z branjem seznanil) in se je z branjem izvedenskega mnenja strinjal. Z navedbami zagovornice nakazuje na kršitev iz 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP (kršitve določb kazenskega postopka, če so te kršitve vplivale na zakonitost sodne odločbe). Pri uveljavljanju teh kršitev mora, kar je bilo že poudarjeno, vložnik zahteve obrazložiti kršitev in tudi obrazložiti vpliv zatrjevane kršitve na zakonitost sodbe. Zagovornica ni uspela utemeljiti kršitve pravice do obrambe z zatrjevanjem, da sodišče ni izvedlo dokaza z rekonstrukcijo, saj je obsojenec predlog, da se opravi rekonstrukcija, na zadnji glavni obravnavi umaknil. Ker je bil predlog, da se dokaz izvede, umaknjen, sodišče, ker dokaza ni izvedlo, ni moglo kršiti obsojenčeve pravice do obrambe. Prav tako ni podana kršitev pravice do obrambe, ker je sodišče, ko je ocenilo, da je izvedensko mnenje popolno in podano po pravilih stroke in stranke neposrednega zaslišanja izvedenca niso zahtevale ter so soglašale z branjem pisnega izvedenskega mnenja, mnenje prečitalo. Če je dano soglasje strank, da se mnenje prečita, sodišče tudi ne more kršiti določb ZKP. Zagovornica tako ni uspela utemeljiti zatrjevane kršitve pravice do obrambe in s tem zatrjevane procesne kršitve po drugem odstavku 371. člena ZKP.

9. Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo kršitev zakona iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP in je bila zahteva za varstvo zakonitosti vložena tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljeno, je zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

10. Vrhovno sodišče je obsojenca na podlagi določb 98.a člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP, ob upoštevanju njegovih premoženjskih razmer, ugotovljenih v pravnomočni sodbi, oprostilo plačila stroškov postopka v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti.