Jedro

Odločitev o stikih ne sme temeljiti le na ugotovitvi, da otrok stike zavrača. Odsotnost stikov med nerezidenčnim staršem in otrokom lahko hitro povzroči odtujitev otroka, kar pa v primeru, ko ima nerezidenčni starš ustrezne starševske kapacitete, škoduje otrokovemu razvoju in predstavlja najmanj težko popravljivo škodo. V takih primerih je treba ugotoviti vzroke za odpor do stikov oziroma ali se v tem odporu izraža resnična volja otroka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 25. 4. 2019 izdalo začasno odredbo, s katero je (med drugim) odločilo, da se stiki nasprotnega udeleženca s hčerko A. (predlagateljica) začasno, do drugačne odločitve sodišča, ne izvajajo. Z izpodbijanim sklepom pa je ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca in spremenilo sklep z dne 25. 4. 2019 tako, da stiki med predlagateljico in nasprotnim udeležencem potekajo vsak drugi torek v mesecu med 13.30 in 14.30 uro ob sodelovanju strokovnih oseb CSD (točka I izreka), prvi tako določen stik se izvede 15. 10. 2019 (točka II izreka), predhodno sta se starša dolžna udeležiti svetovanja pri CSD, in sicer prvič 9. 10. 2019 (točka III izreka) in zavrnilo predlog za razširitev začasne odredbe (točka IV izreka) ter odločilo, da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve in da so stroški postopka zavarovanja nadaljnji stroški postopka (točki V in VI izreka).

2. Pritožuje se predlagateljica (v nadaljevanju A.), navaja, da zaradi vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma ga podredno spremeni. V obrazložitvi pritožba navaja, da A.-jina zakonita zastopnica ne nasprotuje stikom med nasprotnim udeležencem in A. in jih ne onemogoča, se pa ne strinja s terminom stikov, ker A. zaradi šole ne more pravočasno priti na stik. Ne more se tudi strinjati, da je sodišče v celoti sledilo izvedenskemu mnenju dr. B. B. in nanj povsem oprlo odločitev. Izvedenec je z A. in nasprotnim udeležencem vzpostavil zgolj enkratno srečanje in podal mnenje. Zaradi širšega vpogleda bi bilo v postopku treba angažirati še dr. C. C., ki A. nudi psihološko pomoč in bi lahko povedala, kakšno je njeno strokovno mnenje o zaključkih izvedenca ter morebiti o samih stikih med nasprotnim udeležencem in A. Smotrno bi bilo v postopku zaslišati tudi D. D., ki je opravila 12 srečanj z A. Treba je vključiti tudi izvedenca psihiatrične stroke. Izvedenec B. B. ni utemeljil razlogov, zakaj meni, da izvedenec psihiater ni potreben. Priglaša stroške za pritožbo.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril. Povzema mnenje izvedenca B. B. o odtujevanju A. in poudarja, da nestrinjanje z izvedenskim mnenjem ne predstavlja utemeljenega pritožbenega razloga. Pojasnjuje, da sta se z A.-jino zakonito zastopnico na CSD uskladila glede termina izvajanja stikov. Nasprotuje zahtevi za angažiranje klinične psihologinje dr. C. C., ki je A.-jina terapevtka, razen tega bi dodatni izvedenec pomenil nepotrebno izpostavljanje A. ponovnim istovrstnim kliničnim pregledom, kar ji ne bi bilo v korist. Nasprotuje tudi zaslišanju zagovornice otrokovih pravic D. D. in vključitvi izvedenca psihiatrične stroke, saj izvedenec B. B. pri nobenem udeležencu postopka ni zaznal psihopatologije. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Na poziv sodišča je zakonita zastopnica predlagateljice pojasnila, da se je z nasprotnim udeležencem in v skladu z možnostmi CSD dogovorila za nov termin izvajanja stikov pod nadzorom, in sicer ob sredah, zato pri pritožbenih navedbah v zvezi s terminom stikov ne vztraja več.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Postopek v tej zadevi se je začel pred uveljavitvijo Družinskega zakonika (DZ) in Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), zato ga je skladno z 290. členom DZ in 216. členom ZNP-1 treba dokončati po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) ter določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

7. Temeljno vodilo v vseh postopkih za ureditev razmerij med starši in otroki je zagotovitev največje koristi otrok. ZZZDR določb o začasnih odredbah ni vseboval, izdajale so se na podlagi 411. člena ZPP. Skladno z enotno sodno prakso je mogoče ureditveno začasno odredbo po 411. členu ZPP izdati, če je treba zaradi varstva ogroženega otroka ukrepati še pred zaključkom postopka in pravnomočnostjo odločbe, ker bi sicer lahko otroku nastala nenadomestljiva ali težko popravljiva škoda.1 Postopek za izdajo začasne odredbe je hiter in sumaren, v njem se odloča na podlagi verjetnosti. Glede na to sodišče izvede le toliko dokazov, da najmanj s stopnjo verjetnosti ugotovi vsa, za sprejem odločitve o začasni ureditvi razmerij med staršema in otrokom, relevantna dejstva.

8. Pravilna in tudi neizpodbijana so v točki 10 izpodbijanega sklepa zavzeta stališča o koristnosti stikov otroka z obema staršema. Vendar pa A. stike z očetom zavrača in jo stiki spravljajo v stisko. V zvezi s to ugotovitvijo je prvostopenjsko sodišče zavzelo pravilno stališče, da odločitev o stikih ne sme temeljiti le na ugotovitvi, da otrok stike zavrača. Odsotnost stikov med nerezidenčnim staršem in otrokom lahko hitro povzroči odtujitev otroka, kar pa v primeru, ko ima nerezidenčni starš ustrezne starševske kapacitete, škoduje otrokovemu razvoju in predstavlja najmanj težko popravljivo škodo. V takih primerih je treba ugotoviti vzroke za odpor do stikov oziroma ali se v odporu do stikov izraža resnična volja otroka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je A.-jino zavračanje očeta posledica maminega odtujevanja A. Ugotovilo je tudi, da ima nasprotni udeleženec primerne osebnostne lastnosti za izvajanje stikov in A. v ničemer ne ogroža, do nje ni agresiven, pač pa ji je zelo naklonjen.

9. Navedeno je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi zaslišanja A. zakonite zastopnice, nasprotnega udeleženca, delavke CSD, poročil CSD in šole, ki jo obiskuje A., predvsem pa mnenja izvedenca psihološke stroke dr. B. B. Izvedenec je tekom postopka izdelal obsežno in strokovno obrazloženo pisno mnenje, na katerega sta stranki, predvsem predlagateljica, podali številne pripombe, zato je sodišče izvedenca še zaslišalo. Kot je razvidno iz zapisnika o naroku dne 5. 9. 2019, dokazovanja z izvedencem še ni zaključilo, saj je zaradi dodatnega zaslišanja izvedenca narok preložilo. V izpodbijanem sklepu je tudi obrazložilo, da bo v nadaljevanju postopka še razjasnjevalo sporna dejstva in okoliščine, trenutno pa je dejansko stanje toliko razjasnjeno, da je bilo mogoče sprejeti odločitev o začasni ureditvi stikov nasprotnega udeleženca z A. Zakaj je izvedencu za izdelavo mnenja zadostoval le enkratni stik z A. in zakaj je bilo pravilno ravnanje izvedenca, da je opazoval stik A. z nasprotnim udeležencem, je obrazložilo že sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče razlogom v celoti pritrjuje in nima kaj dodati (gl. točki 13 in 14 izpodbijanega sklepa).

10. Glede na zaključke, ki imajo vsi podlago v doslej izvedenih dokazih, in jih pritožba niti ne izpodbija konkretizirano, je odločitev prvostopenjskega sodišča o ponovni vzpostavitvi nadzorovanih stikov nasprotnega udeleženca z A. materialnopravno pravilna. Za odločitev o začasni ureditvi stikov nasprotnega udeleženca z A. pod nadzorom CSD ni pomembno, zakaj in kako, zavestno ali ne, je prišlo do odtujitve A. od očeta. Bistveno je, da bo ponovna vzpostavitev stikov glede na ugotovljene starševske kapacitete nasprotnega udeleženca otroku v korist in je treba te stike vzpostaviti čim prej, da ne bo prišlo do tako močne odtujitve, da bo škoda nepopravljiva in sodno varstvo ne bo uspešno. Že sodišče prve stopnje je v točki 20 obrazložitve pravilno pojasnilo, da predmet postopka za izdajo začasne odredbe ni do potankosti ugotavljati in analizirati vse lastnosti A.-jinih staršev in vsako njuno ravnanje. Z navedbami zakaj ni ugodilo nekaterim predlogom predlagateljice, sodišče prve stopnje ni dokončno zavrnilo njenih dokaznih predlogov, pač pa pravilno presodilo, da izvedba predlaganih dokazov za odločitev o začasni odredbi (še) ni potrebna. Izdana začasna odredba ni končna odločba v tem postopku in ne pomeni, da sodišče ne bo več izvajalo predlaganih dokazov. Katere dokaze bo izvedlo, bo odločilo v nadaljevanju postopka. Zaenkrat pa se je utemeljeno oprlo na jasno in strokovno utemeljeno mnenje izvedenca, ki ga doslej zbrani dokazi ne omajejo.

11. Glede pritožbenih navedb o terminu stikov se višje sodišče ne bo izreklo, ker jih je pritožnica umaknila. Ostale pritožbene navedbe pa po obrazloženem niso utemeljene. Ker je glede na ugotovljeno dejansko stanje izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna, pa tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP ni, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom ZPP).

12. Ker so stroški, ki so nastali v zvezi z izdano začasno odredbo, del stroškov postopka (151. člen ZPP), je višje sodišče odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

1 gl. npr. sklepe VSL IV Cp 2543/2017, IV Cp 1106/2018, IV Cp 1740/2018, IV Cp 1760/2018