Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
16. 6. 2010
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Alje Švegelj, ki jo zastopa odvetniška družba Gregorin-Štifter in Gregorin, o. p., d. n. o., Celje, na seji 16. junija 2010
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 195. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/07 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.
1.Pobudnica izpodbija 195. člen Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki ureja obljubo obdolženca, da ne bo zapustil prebivališča, ker naj bi bil v neskladju s 14., 19., 20., 22., 23., 25. in 32. členom Ustave. Ta člen naj bi neposredno posegal v njen pravni položaj in pravice. Zatrjuje, da je bila v kazenskem postopku primorana dati obljubo, ki je v nasprotju z ZKP, saj naj bi bilo kaznivo dejanje, katerega je obdolžena, storjeno v Republiki Sloveniji in ne v tujini. Po njenem mnenju pa lahko sodišče obljubo, da ne bo šla v tujino, zahteva le za kazniva dejanja, storjena v tujini. Pobudnica nadalje zatrjuje, da ZKP ne določa trajanja ukrepa ter da ne določa dovolj natančno pogojev za njegovo uporabo in pogojev za izdajo dovoljenja, da lahko obdolženec zapusti prebivališče oziroma državo. Odločanje o tem naj bi bilo zaradi zakonske nedoločnosti v diskreciji sodišč, zaradi česar naj bi bil obdolženec v negotovem in neenakopravnem položaju. Navaja tudi, da ZKP obdolžencu ne omogoča, da bi se lahko izrekel o vsebini ukrepa in navajal dokaze v svojo korist. Pobudnica nadalje zatrjuje, da način, na katerega se da obljuba, ni predpisan, sodišču pa ni treba obrazložiti njegove zahteve, zato se je ne da preizkusiti. Zakon naj tudi ne bi omogočal sodnega varstva in pravice do pravnega sredstva. Obstoj pravnega interesa pobudnica utemeljuje s tem, da je na zahtevo preiskovalnega sodnika dala obljubo po 195. členu ZKP, da ne bo zapustila prebivališča, dana obljuba pa naj bi neposredno posegala v njene pravice in svoboščine.
2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
3.Izpodbijani predpis ne posega neposredno v pobudničine pravice, pravni interes oziroma v njen pravni položaj. Pogoj za uporabo ukrepa iz 195. člena ZKP je privolitev obdolženca, kar se kaže v tem, da ga ukrep veže šele, če poda obljubo in se ta protokolira na zapisnik. Pri tem ima možnost, da obljube ne da. Zakon za tak primer ne predvideva neposrednih posledic. Pobudnica je torej privolila v uporabo ukrepa po izpodbijanem členu in v njegove učinke. Iz navedenih razlogov pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijanega predpisa, zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo.
4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
Jože Tratnik Predsednik