Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi ter vknjižbi hipoteke (prvi odstavek 86. člena in 88. člen ZZK-1). Zaradi določne opredelitve pravice, kot izhaja iz sklepa o izvršbi, je po četrtem odst. 14. člena ZZK-1 pravilno, da se vpiše glavnica, glede obresti oz. dospelosti pa navede „glej opis“ ter pod „dodatnim opisom“ navede, da je hipoteka ustanovljena v zavarovanje terjatve (glavnice) s pripadki, kot je to določno opisano v izreku sklepa o izvršbi, navedenem v zaznambi izvršbe pri tej hipoteki.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep zemljiškoknjižnega sodnika z dne 22. 6. 2011 in sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika z dne 19. 5. 2011 se razveljavita ter zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 1 pri nepremičnini, last nasprotnega udeleženca (dolžnika v izvršilnem postopku), parc. št. 1237/2 k.o. K., opravilo zaznambo izvršbe ter vknjižbo hipoteke za denarno terjatev v višini 16.877,31 EUR (tip dospelosti – do odpoklica), v korist Republike Slovenije. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica ugovor zavrnila in sklep potrdila.

Zoper sklep vlaga pritožbo udeleženka Republika Slovenija, v izvršilnem postopku upnica. Sklicuje se na načelo formalnosti iz 124. člena Zakona o zemljiški knjigi – v nadaljevanju ZZK-1, ki veže zemljiškoknjižno sodišče. Vpis mora ustrezati vsebini listine, v konkretnem primeru sklepa o izvršbi.. Pri vknjižbi hipoteke bi zato moralo terjatev upnice navesti tako, kot izhaja iz sklepa o izvršbi. Iz slednjega izhaja, da je bila izvršba dovoljena za glavnico 16.877,31 EUR, zakonske zamudne obresti od v njem opredeljenih datumov ter za izvršilne stroške in zakonske zamudne obresti od priznanih stroškov. Da je zemljiškoknjižno sodišče vezano na izdani sklep o izvršbi, je tudi stališče sodne prakse (VSL II Cp 4208/2010, VSL I Cp 2764/2010, VSL II Cp 453/2010, VSL II Cp 6/2010 in VSL II Cp 2947/2009).

Pritožba je utemeljena.

Zemljiškoknjižno sodišče je na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki je dovolilo izvršbo na nepremičnino in priloženega sklepa o izvršbi, po uradni dolžnosti odločilo o zaznambi sklepa o izvršbi ter vknjižbi hipoteke (prvi odstavek 86. člena in 88. člen ZZK-1). Drži, da zemljiškoknjižno sodišče veže načelo formalnosti, saj odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Pri tem je dolžno opraviti vpis, če so izpolnjeni ostali pogoji, ki jih ZZK-1 predpisuje za dovolitev vpisa ter mora vpis tudi po vsebini ustrezati vsebini listin. V konkretnem primeru sklepu o izvršbi.

Sodišče prve stopnje je sicer pravilno pojasnilo, da se po določbi 16. člena ZZK-1ob vpisu hipoteke vpiše glavnica, obresti (dogovorjene) pa le, če gre za tek obresti pred zapadlostjo. V zakonu tudi ni podlage za vpis stroškov postopka kot stranske terjatve. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da glede na vsebino terjatve, ki izhaja iz sklepa o izvršbi, ni podlage za vpis, da je zapadlost terjatve odvisna od odpoklica upnika. Zaradi določne opredelitve pravice, kot izhaja iz sklepa o izvršbi, je po četrtem odst. 14. člena ZZK-1 pravilno, da se vpiše glavnica, glede obresti oz. dospelosti pa navede „glej opis“ ter pod „dodatnim opisom“ navede, da je hipoteka ustanovljena v zavarovanje terjatve (glavnice) s pripadki, kot je to določno opisano v izreku sklepa o izvršbi, navedenem v zaznambi izvršbe pri tej hipoteki.

Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep ter sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje zemljiškoknjižnemu sodniku (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

Ta bo moral upoštevati, da aplikacija elektronske zemljiške knjige izvrši le vpise, kot so bili zajeti v predlogu v elektronski obliki. Zato bo pred ponovnim odločanjem potrebno prek portala vnesti predlog s pravilno vsebino.