Jedro

Odločanje o tožbenem zahtevku, ne da bi sodišče opravilo glavno obravnavo, pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka, v kolikor niso izpolnjeni pogoji po 20. čl. ZDSS. Pritožbeno sodišče je razveljavilo sodbo v izpodbijanem delu, potem ko je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje odločilo na pripravljalnem naroku in da se stranke niso odpovedale glavni obravnavi.

Izrek

Ob reševanju pritožbe se sodba v izpodbijanem delu - 2. alinea 1. točke izreka - razveljavi po uradni dolžnosti in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba tožene stranke se napoti na gornji izrek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati nadomestilo od gospodarske koristi po inventivnem predlogu št. 14/88 in sicer v znesku 2.760,20 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.1.1992 dalje do plačila in v znesku 2.760,20 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.1.1993 dalje do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo. Zahtevek tožnika za plačilo nadomestila od gospodarske koristi po inventivnem predlogu št. 7/88 za leti 1991 in 1992, je zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati tožniku stroške postopka v znesku 675,00 SIT.

Zoper 2. alineo 1. točke zgoraj navedene sodbe se pritožuje tožena stranka iz razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga Višjemu delovnemu in socialnemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavanje in odločanje. Navaja, da je sodišče prezrlo, da je komisija za inventivno dejavnost tožene stranke priznala tožniku nadomestilo od gospodarske koristi za inventivni predlog št. 14/88 le za leto 1991, kar je navedla tudi v odgovoru na tožbo z dne 22.3.1995, v ostalem delu je tožbeni zahtevek zavračala. Meni, da je sodišče dolžno izvesti dokazni postopek in ugotoviti, ali je inovativni predlog tudi v letu 1992 prinesel gospodarsko korist in šele po tako izvedenem dokaznem postopku v sporni zadevi odločiti.

Ob reševanju pritožbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka in sicer je izdalo sodbo, ne da bi opravilo glavno obravnavo, čeprav bi jo moralo opraviti, in s tem storilo kršitev po 9. točki 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-Ur.l. SFRJ št. 4/77-27/90), ki se na podlagi določbe 1. odstavka 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-Ur.l. RS št. 19/94) uporablja v postopku pred delovnimi sodišči, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. ZDSS v 20. členu določa, da sodišče lahko odloči v sporu brez glavne obravnave, če med strankama ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odločbe, stranki pa sta se glavni obravnavi odpovedali. Iz zapisnika pripravljalnega naroka z dne 22.3.1995 ni razvidno, da bi se stranki glavni obravnavi odpovedali, prav tako pa to tudi ni navedeno v izpodbijani sodbi. Pritožbeno sodišče mora, ko preizkuša sodbo sodišča prve stopnje, v skladu z določbo 2. odstavka 365. člena ZPP, po uradni dolžnosti paziti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena tega zakona. Ker je tako pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, na katero mora paziti po uradni dolžnosti, je iz tega razloga moralo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljaviti.

Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku razpisati glavno obravnavo, na kateri bo moralo razčistiti navedbe tožene stranke iz odgovora na predlog z dne 8.6.1993, v katerem je tožena stranka predlagala, da sodišče zahtevku predlagatelja za leto 1991 in 1992, po inovacijskem predlogu št. 14/88, ugodi in sicer v enakem obsegu za leto 1991 in leto 1992, kar pomeni pripoznavo tega dela zahtevka, v skladu z določbo 1. odstavka 331. člena ZPP, in navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, ki jih je podal pooblaščenec tožene stranke, v katerem pripoznava tožbeni zahtevek do zneska 2.760,20 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.1.1992 dalje, za višji tožbeni zahtevek pa je predlagal, da se zavrne kot neutemeljen.

Sodišče bo moralo pozvati toženo stranko, da se izjavi, ali to pomeni preklic pripoznave tožbenega zahtevka po inovativnem predlogu št. 14/88 za leto 1992. V kolikor gre za preklic pripoznave, bo moralo zaslišati predstavnika tožene stranke o dejstvih, ali se je inovacijski predlog št. 14/88 v letu 1992 uporabljal pri toženi stranki, in zahtevati od tožene stranke, da predloži podatke o prihranku za leto 1992, na podlagi inovativnega predloga št. 14/88. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče, na podlagi določbe 1. odstavka 369. člena ZPP, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45/1/94).