Jedro

Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Njegova ogroženost je podana, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju.

Začasna odredba je izjemen, nujen ukrep, ki ga sodišče izda, kadar je treba začasno urediti stike zaradi koristi otroka. Začasna odredba ne posega v veljavnost poravnave, ampak jo začasno nadomesti v obsegu, v katerem je drugačna. Poravnava ostane v veljavi kot pravna podlaga, a se ne uporablja, dokler traja začasna odredba.

Stiki imajo prednost pred drugimi obveznostmi otrok. Šolske naloge in učenje deklici lahko opravita tudi pri očetu. Onemogočanje oz. neupravičeno omejevanje stikov se lahko odrazi tudi pri presoji pogojev za varstvo in vzgojo otrok (sedmi odstavek 141. člena DZ). Temeljno vodilo je korist otrok, ki se zagotavlja z rednimi in kakovostnimi stiki. Zanje pa si morata prizadevati oba starša.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Udeleženca sta starša 12-letnih dvojčic. V postopku IV P 977/2017 sta 21. 7. 2017 sklenila sodno poravnavo. Z njo sta se dogovorila, da se otroka zaupata v varstvo in vzgojo materi, oče pa prispeva za preživljanje vsake deklice po 125 EUR. Stiki med očetom in deklicama se izvajajo vsak četrtek med 16.30 in 19. uro ter vsak drugi teden od petka od 17. ure do nedelje do 18. ure.

2.V obravnavani zadevi se mati zavzema za zvišanje preživnine in spremembo izvajanja stikov, oče pa za skupno varstvo in vzgojo ter za spremembo stikov. Med postopkom sta o stikih sklenila začasno sodno poravnavo. Na modifikacijo stikov nasprotnega udeleženca s 5. 3. 2025 - razlog naj bi predstavljale njegove delovne obveznosti - predlagateljica ni želela pristati. Sodišče je predlogu nasprotnega udeleženca delno ugodilo. Odločilo je, da stiki med očetom in deklicama začasno potekajo vsak četrtek, ko jih oče prevzame po koncu šolskih obveznosti, v času počitnic ali kadar nista v šoli pa na domu matere, ob 15. uri, in ju pripelje na materin dom do 19. ure, ter vsako drugo soboto, ko ju oče prevzame ob 10. uri na domu matere in jo do 18. ure pripelje nazaj (I/1. točka izreka). Za primer kršitve obveznosti iz te začasne odredbe je udeležencema izreklo denarno kazen v višini 500 EUR, ki bo izterjana po uradni dolžnosti (I/2. točka izreka). Kar je nasprotni udeleženec zahteval več ali drugače (tedenski stik ob sredah in vikend stiki od petka do nedelje), je zavrnilo (II. točka izreka).

3.Predlagateljica odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo. V njej uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.V pritožbi izpostavlja, da začasna poravnava s 23. 8. 2024, dopolnjena na naroku 23. 10. 2024, s katero so bili stiki določeni ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure ter vsako prvo soboto v mesecu od 9. do 17. ure, z izpodbijanim sklepom ni bila izrecno razveljavljena. Sodišče je stike določilo drugače, kot jih je predlagal nasprotni udeleženec. Stiki deklic z očetom so do drugačne (trajne) odločitve že pravnomočno in trajno urejeni s sodno poravnavo, ki je pravnomočna od 21. 9. 2017. Z njo so bili določeni stiki vsak četrtek in vsak drugi vikend. Nasprotni udeleženec zatrjevanj, da stikov ob torkih in četrtkih zaradi službenih obveznosti ne more izvajati, ni z ničemer izkazal, razen z lastno izpovedbo. Pomembna okoliščina je, da dela v družinskem podjetju, kjer je možna večja fleksibilnost pri izvajanju delovnih obveznosti. Svoji odgovornosti za stike s hčerkama se izmika. Razlogi za neizvedbo stikov so v njegovi nezadostni aktivnosti in premajhni prizadevnosti. Deklici nista ogroženi, zato izdaja začasne odredbe ni potrebna.

5.4. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo poudarja, da predlagateljica sistematično krši začasno odredbo, indoktrinira deklici in mu ne omogoča stikov. Z njim se o stikih noče dogovarjati. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

6.5. Pritožba ni utemeljena.

7.6. Sodišče je pravilno uporabilo določbo 161. člena Družinskega zakonika (DZ). Ta določa, da izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Njegova ogroženost je podana, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (2. odstavek 157. člena DZ).

8.7. Sodišče je odločitev, da stiki med očetom in deklicama začasno potekajo vsak četrtek in vsako drugo soboto, razumno pojasnilo. Ugotovljeno je bilo, da se stiki, kot so bili dogovorjeni v začasni sodni poravnavi, ne izvajajo oziroma izvajajo neredno. To pa deklici ogroža. Starša sta v močnem konfliktu in stikov ne uspeta izvajati na način, določen z začasno sodno poravnavo. Odnos med očetom in deklicama se ne krepi, pač pa celo nazaduje, kar narekuje ukrepanje sodišča.

9.8. Pritožbeno poudarjanje, da so stiki že določeni in da sodišče ni izrecno razveljavilo sklenjene začasne sodne poravnave, na zakonitost in pravilnost odločitve nima nobenega vpliva. Začasna odredba je izjemen, nujen ukrep, ki ga sodišče izda, kadar je treba začasno urediti stike zaradi koristi otroka. Začasna odredba ne posega v veljavnost poravnave, ampak jo začasno nadomesti v obsegu, v katerem je drugačna. Poravnava ostane v veljavi kot pravna podlaga, a se ne uporablja, dokler traja začasna odredba. Zato so neutemeljeni vsi pritožbeni očitki, usmerjeni v obstoj (začasne) sodne poravnave.

10.9. Nasprotni udeleženec je pojasnil, da torkovih stikov zaradi službenih obveznosti ni mogel izvajati, ob četrtkih pa si je vzel prost dan oziroma uredil stvari na način, da je lahko izvedel stik. Zato je sodišče utemeljeno ohranilo ustaljen četrtkov termin stikovanja in ni sledilo predlogu nasprotnega udeleženca, da se tedenski stiki določijo ob sredah. Nasprotni udeleženec za sredin stik ni navedel nobenega tehtnega razloga. Ustrezno pa je pojasnil razloge, ki mu onemogočajo, da bi stike izvrševal dvakrat tedensko. Izpovedba je povsem primeren dokaz; v njej je opozoril na terensko delo, ki mu onemogoča, da bi dvakrat tedensko šel iz službe ob 11. uri. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča primerneje, da se torkov stik izpusti in da se stiki izvajajo (le) ob četrtkih, ko si oče zanje lahko vzame čas. Čeprav dela v družinskem podjetju, to še ne pomeni, da lahko s časom prosto razpolaga. V izpovedbi je z verjetnostjo izkazal, da si kljub delu v družinskem podjetju delovnega časa ne more prosto razporejati.

11.10. Res je, da je začasna sodna poravnava, sklenjena 23. 8. 2024 in dopolnjena 23. 10. 2024, deklicama omogočala več stikov, kakor pa izpodbijani sklep. Vendar se v praksi ni uresničevala in eden od razlogov so bile tudi očetove službene obveznosti. Situacija, ko se stiki izvajajo le enkrat tedensko v trajanju nekaj ur, je za deklici ogrožajoča, saj obstoji nevarnost, da se bo odklonilni odnos deklic do stikov z očetom še poglobil in da se bosta deklici od njega še bolj odtujili. Na to opozarja tudi mnenje pristojnega CSD z 20. 1. 2025, kot tudi izpovedba strokovnega delavca A. A. Zato je na mestu odločitev, da se stiki med deklicama in očetom izvajajo tudi vsako drugo soboto od 10. do 18. ure.

12.11. Pritožbeno sodišče poudarja, da je mati dolžna deklici ustrezno pripraviti na izvajanje stikov z očetom in opustiti vsako ravnanje, ki bi stike oteževalo ali onemogočalo. Stiki imajo prednost pred drugimi obveznostmi otrok. Šolske naloge in učenje deklici lahko opravita tudi pri očetu. Onemogočanje oz. neupravičeno omejevanje stikov se lahko odrazi tudi pri presoji pogojev za varstvo in vzgojo otrok (7. odstavek 141. člena DZ). Temeljno vodilo je korist otrok, ki se zagotavlja z rednimi in kakovostnimi stiki. Zanje pa si morata prizadevati oba starša.

13.12. Začasna odredba je nujen in izreden ukrep, ki se jo izda, kadar je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Čas izdaje ni odvisen od koledarskega obdobja (na primer počitnic), temveč od nujnosti zaščite koristi otrok. Dejstvo, da je bila začasna odredba izdana v času, ko se začenjajo poletne počitnice, na pravilnost in zakonitost odločitve nima nikakršnega vpliva. Sodišče mora ukrepati takoj, ko ugotovi, da bi brez odredbe lahko nastala otroku nepopravljiva ali težko popravljiva škoda.

14.13. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso pritožbeni razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14. Priglašeni pritožbeni stroški bodo delili usodo drugih stroškov ob koncu postopka (151. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 141, 141/7, 157, 157/2, 161, 161/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.