28. 2. 2023

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila družba T. P. Z. Zupanc, d. o. o., Lesce, ki jo zastopa Bojan Makovec, odvetnik v Domžalah, na seji 28. februarja 2023

sklenil:

1.Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. IV Ip 2154/2019 z dne 16. 12. 2019 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Radovljici št. Z 15/2019 z dne 25. 10. 2019 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Pritožnica je 9. 6. 2020 vložila ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. IV Ip 2154/2019 z dne 16. 12. 2019 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Radovljici št. Z 15/2019 z dne 25. 10. 2019. Izpodbijani sklep Višjega sodišča je bil pritožnici vročen 22. 1. 2020. Pritožnica meni, da je ustavna pritožba pravočasna. V zvezi s tem navaja, da ji je bil 4. 3. 2020 vročen dopis, v katerem jo Vrhovno državno tožilstvo obvešča, da zahteve za varstvo zakonitosti ne bo vložilo. Navaja tudi, da se zaradi ukrepov za obvladovanje epidemije COVID-19, ki so nastopili v tistem času, zakoniti zastopnik pritožnice ni mogel pravočasno vrniti v Republiko Slovenijo in pooblastiti pooblaščenca za vložitev ustavne pritožbe. Hkrati pa smiselno predlaga tudi vrnitev v prejšnje stanje, ko trdi, da je bil rok za vložitev ustavne pritožbe zamujen iz upravičljivega vzroka, ker zakoniti zastopnik, zaradi ukrepov za obvladovanje epidemije COVID-19, ni mogel pravočasno dati pooblastila za vložitev ustavne pritožbe.

V skladu s 6. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče o vprašanjih postopka, ki niso urejena s tem zakonom, glede na pravno naravo zadeve smiselno uporablja določbe zakonov, ki urejajo postopek pred sodišči. Glede na to, da pritožnica predlaga vrnitev v prejšnje stanje v postopku ustavne pritožbe zoper sodni odločbi, izdani v postopku zavarovanja, pride v poštev smiselna uporaba določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10, 26/11, 53/14, 54/15, 11/18 in 36/21 – v nadaljevanju ZIZ) in Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – v nadaljevanju ZPP). V skladu s 36. členom ZIZ in s prvim odstavkom 116. člena ZPP Ustavno sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če ugotovi, da je pritožnik iz upravičenega vzroka zamudil rok za kakšno pravno dejanje in je zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje.

Ustavnemu sodišču se ni treba opredeljevati do vprašanja, ali bi okoliščine, s katerimi pritožnik utemeljuje predlog za vrnitev v prejšnje stanje, lahko pomenile upravičen vzrok za zamudo. Vzrok za zamudo roka za vložitev ustavne pritožbe namreč niso te okoliščine, temveč zmota pritožnika o teku roka za vložitev ustavne pritožbe. Ustavno sodišče je namreč že večkrat poudarilo, da vložitev pobude Vrhovnemu državnemu tožilstvu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ne varuje roka za vložitev ustavne pritožbe.[1] Zato vročitev dopisa Vrhovnega državnega tožilstva, da zahteve za varstvo zakonitosti ne bo vložilo, pritožnici ni varovala roka za vložitev ustavne pritožbe. Rok za vložitev ustavne pritožbe se je tako iztekel že 23. 3. 2020. Okoliščine, s katerimi pritožnica upravičuje zamudo in ki so nastopile po tem datumu, ne morejo pomeniti razloga za zamudo. Zato je treba njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrniti (1. točka izreka).

Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo zoper izpodbijana sklepa zavrglo, ker je prepozna (2. točka izreka).

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 6. člena in četrte alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik senata dr. Rajko Knez ter člana dr. Rok Čeferin in dr. Rok Svetlič. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik senata

[1]Sklepa Ustavnega sodišča št. Up-13/06 z dne 17. 3. 2006 in št. Up-8/02 z dne 21. 1. 2002.