Jedro

Če izvajalec BPP napotnice ne vrne v roku 8 dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila stroškov BPP.

Kdaj je storitev opravljena, je odvisno od odobrene BPP oziroma od njenega obsega, ki se določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povračilo stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom se zahteva tožeče stranke za odmero nagrade in stroškov za opravljene storitve iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), odobrene z odločbo Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. Bpp 324/2009 z dne 20. 7. 2009, zavrže. Iz obrazložitve sklepa sledi, da je bila prosilki za BPP A.A. odobrena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje na I. stopnji in kot oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka, in sicer do prejema prvostopne sodbe. Za izvajanje BPP je bila določena tožeča stranka. Dne 21. 10. 2010 je Strokovna služba za BPP prejela napotnico Bpp 324/2009 z dne 17. 8. 2009. K napotnici so bila priložena dokazila o opravljenih storitvah, in sicer tožba in predlog za oprostitev plačila sodnih taks z dne 29. 10. 2009 ter zapisnik glavne obravnave. Sodišče je po uradni dolžnosti vpogledalo spis Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. P 761/2009, iz katerega izhaja, da se je glavna obravnava zaključila dne 5. 7. 2010, sodba je bila izdana 19. 7. 2010, tožeča stranka pa je sodbo prejela 13. 9. 2010. Tožnica je torej po poteku osemdnevnega roka, t.j. šele 21. 10. 2010, kar je en mesec po prejemu sodbe sodišča prve stopnje, priglasila nagrado in stroške za opravljene odvetniške storitve. Zato je sodišče vlogo tožnice zavrglo kot prepozno, saj bi morala stroške priglasiti v roku 8 dni po prejemu sodbe.

Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo. Predlaga tudi, da se ji povrnejo stroški postopka. Tožbo vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. V tožbi navaja, da je svojo nalogo nudenja BPP v celoti opravila dne 20. 10. 2010 in tega dne toženi stranki napotnico s predlogom za izplačilo stroškov pravnega svetovanja in zastopanja v znesku 831,96 EUR. Stališče tožene stranke, da so stroški priglašeni prepozno, po mnenju tožnice ni pravilno. Tožnica je napotnico vrnila pravočasno, in sicer v roku 8 dni po opravljeni storitvi pravne pomoči, v skladu s 40. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči. Storitve niso bile v celoti končane dne 13. 9. 2010 s prejemom sodbe prve stopnje, temveč šele 20. 10. 2010, to je z dnem prejema sodbe, potrjene s klavzulo o pravnomočnosti in izvršljivosti, s katero je bilo o zadevi meritorno odločeno in je postala odločitev v sporu pravnomočna. Šele tega dne je tožnica izvedela, da je bila v celoti opravljena BPP in istega dne je vrnila napotnico toženi stranki. Šele s prejemom pravnomočne sodbe se je zaključil postopek pred sodiščem prve stopnje in šele takrat so bile znane vse storitve in vsi stroški v zvezi s pravnim svetovanjem in zastopanjem. Prejem sodbe je le del postopka na prvi stopnji, ki se sicer zaključi s pravnomočno odločitvijo. Če bi odločba ne postala pravnomočna in bi sledila pritožba ter razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, bi morala tožeča stranka zastopati prosilko oziroma upravičenko še nadalje v ponovljenem postopku, saj njena naloga ni bila omejena na zastopanje prosilke v sporu pod določeno opravilno številko, temveč v vsebinsko določenem sporu na prvi stopnji, vse do pravnomočne odločitve o tožbi.

Tožena stranka je na poziv sodišča posredovala upravne spise, ni pa odgovorila na tožbo.

Tožba ni utemeljena.

Po določbah 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01, 50/04, 23/08 – v nadaljevanju: ZBPP) mora izvajalec BPP napotnico po končani opravi storitev BPP vrniti strokovni službi za BPP pri pristojnem sodišču (prvi odstavek). Če napotnice ne vrne v roku 8 dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila stroškov BPP, kot je to izrecno določeno v petem odstavku istega člena.

Kdaj je storitev opravljena, zavisi od odobrene BPP oziroma od njenega obsega, ki se, skladno z določbami 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP.

V konkretnem primeru je iz odločbe o BPP razvidno, da se prosilki A.A. odobri izredna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje na I. stopnji v pravdnem postopku s strani tožnice, in sicer do preja (pravilno: prejema) prvostopenjske sodbe. Obseg odobrene BPP je torej določen izrecno in določno ter kot tak nedvomno vključuje vročitev sodbe sodišča prve stopnje, ne razteza se pa na nadaljnja dejanja v postopku. Sodišče zato pritrjuje razlogom tožene stranke, po katerih je bila odobrena storitev BPP končana z vročitvijo sodbe, in torej dne 13. 9. 2010, ko je tožnica sodbo prejela, in obenem zavrača kot neutemeljene tožbene navedbe, po katerih je bila storitev končana šele s z izkazano pravnomočnostjo prvostopenjske odločitve. To pa pomeni, da je predpisani rok potekel v osmih dneh po prejemu sodbe in obenem, da je tožnica nagrado in stroške za opravljene odvetniške storitve, ki jih je nesporno priglasila dne 21. 10. 2010, priglasila prepozno ter da jo zato zadene izrecno predpisana sankcija, po kateri ni več upravičena do plačila opravljenih storitev.

Ker je torej odločitev tožene stranke pravilna, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo, na podlagi določb prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10) kot neutemeljeno zavrnilo.

O stroških upravnega spora je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Ker okoliščine, relevantne za odločitev, niso sporne, je sodišče, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave.