Jedro

Izguba premoženja in doma v primeru nepremičninske izvršbe, kar izpostavlja dolžnik in to očitno šteje za nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, nastane v posledici same realizacije nepremičninske izvršbe. Teh posledic zato ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe.

2. V pritožbi zoper ta sklep dolžnik enako kot v predlogu za odlog izvršbe izpostavlja, da se trenutno nahaja na prestajanju zaporne kazni. Prosi, da se izvršba na nepremičnine odloži za čas njegove odsotnosti, ker v zaporu nima nobenega dohodka. Ima tri otroka in ne želi, da ti ne bi imeli doma. V zaporu je od leta 2012 in ne ve, kako je dolg nastal. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Upniku, kateremu je v izvršilnem naslovu(1) priznana terjatev do dolžnika, pravni red omogoča prisilno izvršitev terjatve v primeru, če dolžnik obveznosti ne izpolni prostovoljno. Izvršilno sodišče je dolžno terjatev iz izvršilnega naslova prisilno realizirati vse do končnega poplačila ali do nastopa pravnih in dejanskih ovir, ki izvršbo onemogočajo, ali če upnik umakne predlog za izvršbo.

5. V obravnavanem primeru upnik razpolaga z izvršilnim naslovom - pravnomočnim in izvršljivim sklepom o izvršbi VL 38079/2013 z dne 19. 3. 2013, izdanim na podlagi verodostojne listine, s katerim je dolžniku naloženo, da upniku povrne denarno terjatev v višini 779,77 EUR s pripadki iz naslova prekoračitve sredstev na transakcijskem računu pri A. V. d.d. in izvršilno sodišče je dolžno voditi postopek izvršbe na nepremičnino, na katero je upnik predlagal izvršbo, sodišče pa jo je s sklepom z dne 19. 7. 2013 dovolilo.

6. Institut odloga izvršbe sicer omogoča dolžniku, upniku in tudi tretjemu, da se oprava izvršbe odloži, vendar morajo biti izpolnjene v zakonu predpisane predpostavke. Zakon o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ v primeru, ko tak predlog poda dolžnik, zahteva obstoj predpostavk, navedenih v 71. členu ZIZ.

7. V obravnavanem primeru, ko je dolžnik podal predlog za odlog 6. 3. 2014, sodišče pa je o njem odločilo 8. 5. 2014, to je v času veljavnosti ZIZ (Uradni list RS, štev. 3/2007 - UPB4, 93/2007, 45/2008 - ZArbit, 28/2009 - ZIZ-G, 51/2010 - ZIZ-H, 26/2011 - ZIZ-I) zakon, razen obstoja primera iz 1. do 9. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ ali posebno upravičenih razlogov, dolžniku nalaga, da hkrati izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Dolžnik mora to škodo določno opredeliti in jo konkretizirati ter jo hkrati dokazno podpreti. Le ob takšni izkazani škodi in obstoju primera iz 1. do 9. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ ali posebno upravičenih razlogov sodišče odloži izvršbo.

8. Sodišče druge stopnje pritrjuje sodišču prve stopnje, da dolžnik ni izkazal za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škoda in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Izguba premoženja in doma v primeru nepremičninske izvršbe, kar izpostavlja dolžnik in to očitno šteje za nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, nastane v posledici same realizacije nepremičninske izvršbe. Teh posledic zato ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe. Upoštevna škoda mora nastati oziroma se odražati v nekih drugih dobrinah in mora presegati tisto škodo, ki je zajeta v sami realizaciji izvršbe. Tega dolžnik ne zatrjuje, še manj izkaže, kot tudi ne, da so na strani upnika okoliščine, ki bi onemogočale restitucijo morebitne škode nastale z izselitvijo in najemom drugega stanovanja, torej da gre za nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo.

9. Ob neizkazanosti enega izmed kumulativno zahtevanih pogojev za odlog izvršbe iz prvega in drugega odstavka 71. člena ZIZ, ugotavljanje, ali je dolžnik izkazal obstoj primera iz 1. do 9. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ ali posebno upravičene razloge, sploh ni potrebno.

10. Prvostopenjska odločitev se po navedenem izkaže pravilna in zakonita. Pritožbo, v kateri se dolžnik z istimi razlogi kot v predlogu za odlog izvršbe zavzema za spremembo odločitve, je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo po tem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

11. Po drugem odstavku 71. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ (Uradni list RS, št. 53/2014), ki velja od 30. 7. 2014, se za odlog izvršbe na predlog dolžnika ne zahteva več, da izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, temveč le obstoj posebno upravičenih razlogov. Odlog je v tem primeru omejen najdlje za 3 mesece in le enkrat. 12. Dolžnik v predlogu ni zatrjeval, da je na prestajanju zaporne kazni za krajši čas ter s tem smiselno uveljavljal, da je situacija, zaradi katere ne more poravnati dolga, krajše prehodne narave. Zgolj v tem primeru bi bil njegov predlog za odlog do treh mesecev lahko utemeljen. Sodišče druge stopnje še ugotavlja, da je od vložitve predloga za odlog izvršbe (6. 3. 2014) že zdavnaj potekel čas, za katerega se odloži izvršba po tem določilu (najdlje tri mesece) in da je dolžnik odlog izvršbe navkljub njegovemu neutemeljenemu predlogu dejansko dosegel. 13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) :Izvršilni naslovi so: 1. izvršilna sodna odločba in sodna poravnava; 2. izvršljiv notarski zapis; 3. druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.