Jedro

Ni mogoče upoštevati tožnikovega predloga, da se zaradi pavšalnosti upraviteljeve izjave tudi prerekane terjatve štejejo za priznane, saj za to ni podlage v zakonu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom:

1. postopek, ki je bil prekinjen od dne 9. 1. 2014 (datum začetka stečajnega postopka nad toženo stranko), nadaljevalo,

2. sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 169354/2013 z dne 30. 10. 2013 razveljavilo v prvem odstavku izreka za znesek glavnice 13.430,30 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in tožbo v tem delu zavrglo,

3. zavrglo predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Tožeča stranka je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP). Izpodbijala je 2. točko izreka in predlagala, da sodišče druge stopnje sklep v tem delu spremeni oziroma podredno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je iz sklepa o preizkusu terjatev z dne 21. 1. 2015 in končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 8. 1. 2015, ki je del navedenega sklepa in je bil skupaj s sklepom o preizkusu terjatev objavljen dne 21. 1. 2015, izhaja, da je tožeča stranka v stečajnem postopku nad toženo stranko prijavila vtoževano terjatev. Stečajni upravitelj je priglašeno terjatev delno priznal, in sicer za znesek glavnice 13.430,30 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (v zvezi z vtoževanim računom št. 50/2013) in delno prerekal (za znesek glavnice 36.500,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v zvezi z vtoževanimi računi št. 54/2013, 55/2013 in 60/2013) in za izvršilne stroške. V delu, v katerem je bila tožnikova terjatev priznana v stečajnem postopku, je prenehala njegova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi (osmi odstavek 301. člena ZFPPIPP). Zato je sodišče prve stopnje tožbo v tem delu zavrglo (274. člena ZPP). Obenem je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v tem delu razveljavilo (smiselno 440. člen ZPP). V preostalem delu (glede prerekane terjatve) pa se postopek nadaljuje.

6. Pritožnica navaja, da je izjava stečajnega upravitelja v stečajnem postopku pavšalna in čeprav so v prijavi specificirane terjatve po fakturah, prav tako pa je imel upravitelj podatke tudi v svojem računovodstvu, se ni konkretno izjasnil (glede konkretnih faktur, ki so predmet te pravde). Izjave upravitelja v stečajnem postopku pa ni več mogoče dopolnjevati. Zato predlaga, da sodišče šteje, kot da v tem postopku celotna vtoževana terjatev ni bila prerekana, in izda ugodilo odločbo. Zavrženje tožbe v priznanem delu je zato po mnenju pritožnika neosnovano.

7. Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja. Posledica priznanja terjatve v stečajnem postopku (na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev) je, da pravna korist tožeče stranke za nadaljevanje postopka v pravdi preneha (osmi odstavek 301. člena ZFPPIPP). Zato pravdno sodišče tožbo, s katero se uveljavlja ta terjatev, zavrže (prvi odstavek 274. člena ZPP). S tem se pokaže, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Glede zahtevka na plačilo 13.430,30 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi je namreč tožeča stranka uspela že v stečajnem postopku, saj je bila njena terjatev v tem obsegu priznana. Ponovno odločanje o tem delu zahtevka ni več potrebno niti mogoče (pravilo ne bis in idem). Tožeča stranka si glede tega dela zahtevka ne more več izboljšati pravnega položaja, zato tudi s pritožbo glede priznane terjatve ne more uspeti. Če pa s pritožbo meri na preostali del tožbenega zahtevka, je že prvostopenjsko sodišče pravilno pojasnilo, da se postopek v tem delu nadaljuje. Čeprav je dejansko res upraviteljeva izjava v stečajnem postopku nespecificirana v tem smislu, da ni pojasnil, katere konkretne fakture iz te pravde priznava in katere ne, ampak je to storil šele na poziv sodišča v tem pravdnem postopku, je pa njegova izjava glede višine (priznanega oziroma prerekanega) zneska povsem jasna. Ni mogoče upoštevati tožnikovega predloga, da se zaradi pavšalnosti upraviteljeve izjave tudi prerekane terjatve štejejo za priznane, saj za to ni podlage v zakonu. V skladu s 67. členom ZFPPIPP je terjatev priznana, če jo prizna upravitelj v skladu z 61. členom tega zakona in je ne prereka nihče od upnikov v skladu s 63. členom tega zakona. Terjatev je prerekana, če jo prereka upravitelj ali upnik. Sodišče zato ne more posegati v upraviteljevo izjavo in prerekanja terjatve spremeniti v priznanje, kot to predlaga pritožnik. Ali je tožbeni zahtevek v prerekanem delu utemeljen, pa bo sodišče po izvedenem dokaznem postopku odločilo v nadaljevanju postopka.

8. Izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene. Ker niso podani niti tisti, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka 365. člena ZPP).