Jedro

Za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo so ključne le takšne trajne spremembe v zdravstvenem stanju, zaradi katerih uživalec pokojnine ne more več zadovoljevati bodisi vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb, ki v času do izdaje izpodbijanega drugostopenjskega upravnega akta v tožnikovem primeru niso bile podane. Zato njegov tožbeni zahtevek na plačilo dodatka za pomoč in postrežbo ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (zaradi dodatka za pomoč in postrežbo) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo drugostopenjskih upravnih odločb št. ... z dne 28. 2. 2014 in obeh prvostopenjskih odločb iste opr. št. z dne 11. 11. 2013 ter posledično tudi vtoževani dodatek za pomoč in postrežbo in invalidnino za telesno okvaro, ker je presodilo, da so izpodbijani zavrnili posamični upravni akti pravilni in zakoniti.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje izključno v delu, ki se nanaša na dodatek za pomoč in postrežbo, je tožnik vložil pravočasno pritožbo, smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Ne ve, kako si naj uredi življenje, da bo sposoben sam poskrbeti zase. Navaja, da si ne more sam montirati proteze in mu tudi pri vseh ostalih opravilih, da vsaj malo normalno živi, mora nekdo pomagati. Žena, stara 70 let, je na inzulinu in od nje ne more dosti pričakovati, zato mu večinoma pomagajo drugi, te usluge pa mora plačati od nizke pokojnine. Predlaga ponoven pregled medicinske dokumentacije in ugodno rešitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob popolno ugotovljenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi z 339. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP) na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Ker je sodba glede izpodbijanega dela, ki se nanaša na dodatek za pomoč in postrežbo, utemeljena z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, je potrebno na pritožbene navedbe dodati predvsem naslednje.

Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-2). Po 99. členu ZPIZ-2 je namreč dodatek za pomoč in postrežbo uživalcu pokojnine mogoče priznati le, če je podano dejansko stanje iz 101. člena istega zakona. Torej, kadar so podane takšne trajne spremembe v zdravstvenem stanju, da uživalec pokojnine ne more zadovoljevati bodisi vseh ali le večine osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjih opravil, nujnih za ohranjanje življenja. Takšno dejansko stanje pa v obravnavani zadevi zagotovo ni podano, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka.

Sodišče prve stopnje je v izvedenskih mnenjih IK I z dne 14. 10. 2013 in IK II z dne 17. 1. 2014 imelo dovolj strokovno medicinske podlage za zaključek, da v času ocenjevanja stanja po levi nadkolenski amputaciji, zdravljenje še ni bilo zaključeno, zaradi česar tudi ni bilo mogoče ugotoviti neogibne potrebne po stalni pomoči in postrežbi drugega za opravljanje osnovnih življenjskih opravil. Iz odpustnega pisma Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS A. z dne 14. 11. 2013 namreč izhaja, da je bil tožnik od 30. 9. 2013 do 14. 11. 2013 deležen kompleksne rehabilitacijske obravnave zaradi nadkolenske amputacije leve noge 5. 8. 2014. Iz izvida funkcionalnega statusa ob odpustu izhaja, da je prejel nadkolensko skeletno protezo z odprto kolensko enoto, s katero je hodil ob opori dveh bergel, ki ju je postopoma opuščal. Hojo po stopnicah je obvladoval z dostopanjem, dolžina korakov je bila enakomerna, dostop na peto izvedljiv, ritem nepravilen, zamah pravilen. Ob odpustu je v 6 - ih minutah s protezo ob podpori bergle prehodil 120 metrov, za 10 metrov hoje je potreboval 32 sekund, ob navlačenju proteze je občasno potreboval manjšo pomoč svojcev in nadzor za pravilno namestitev nadkolenske proteze. Hkrati iz istega izvida izhaja, da bo kontrolni pregled opravljen čez pol leta oz. v primeru težav s protezo že prej.

Sicer pa je glede na prej navedeni funkcionalni status, upoštevaje tudi izvid kontrolnega pregleda z dne 13. 5. 2013 in navedbe tožnika, podane na glavni obravnavi, sodišče prve stopnje hkrati pravilno zaključilo, da večino osnovnih življenjskih potreb še zmore zadovoljevati sam. Tožnik se lahko sam prehranjuje, skrbi za osebno higieno, kot je umivanje obraza in rok, s pomočjo bergel in vozička se giblje v stanovanju in zunaj njega, s težavo, vendar se še vedno samostojno oblači in slači, obuva in sezuva ter samostojno opravlja fiziološke potrebe. Navedene ugotovitve, ki jih pritožba niti ne prereka, pa seveda lahko pomenijo le, da sta izpodbijana zavrnilna posamična upravna akta pravilna in zakonita in posledično tožbeni zahtevek na njuno odpravo ter priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, zakonito zavrnjen.

Pritožnikove navedbe, da ne ve, kako naj si uredi življenja, ker da si ne more sam montirati proteze, da mu žena zaradi starosti in bolezni pri tem ne more pomagati, in da ima majhno pokojnino, za pritožbeno rešitev zadeve niso odločilne. Kot je bilo že poudarjeno, so za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ključne le takšne trajne spremembe v zdravstvenem stanju, zaradi katerih uživalec pokojnine ne more več zadovoljevati bodisi vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb, ki pa v času do izdaje izpodbijanega drugostopenjskega upravnega akta v obravnavani zadevi, zagotovo niso bile podane.

Zaradi obrazloženega je bilo v skladu z 353. členom ZPP potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prva stopnje.