Jedro

Upravičenec, ki mu je bila odobrena BPP po posebnem zakonu, ne more v isti zadevi in za isto obliko brezplačne pravne pomoči uveljavljati še po ZBPP.

Ker tožnik v svoji vlogi z dne 28. 12. 2012 ni dokazoval drugačnega dejanskega in pravnega stanja od tistega, na katerem temelji njegova vloga, o kateri je bilo odločeno, niti tega ne zatrjuje v tožbi, da je bila odločitev tožene stranke, ki je tožnikovo vlogo zavrgla, pravilna in na zakonu utemeljena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom, opr. št. Bpp 2364/2012 z dne 28. 12. 2012, zavrgla tožnikovo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Ugotovila je, da je prosilec v isti kazenski zadevi I K 2759/2010 z dne 13. 12. 2012, že zaprosil za dodelitev BPP in da je o tej prošnji tožena stranka z odločbo, opr. št. Bpp 2279/2012 dne 17. 12. 2012, že odločila tako, da je prosilčevo prošnjo zavrnila kot neutemeljeno. Odločba še ni pravnomočna, ker še ni potekel rok za vložitev tožbe v upravnem sporu. Ker je glede na navedeno tožena stranka zaključila, da je bilo o prošnji za dodelitev BPP že odločeno, je prošnjo prosilca z dne 28. 12. 2012 kot nedovoljeno zavrgla, v skladu z določbo 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, v zvezi s 129. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

Tožnik v tožbi odločitvi oporeka in navaja, da želi razrešitev odvetnika, ki ga zagovarja v kazenski zadevi in da se mu postavi drugi zagovornik, ki mu bo zaupal. Dosedanji odvetnik ga v kazenskem postopku ni zastopal tako, kot bi bilo potrebno. Za zastopanje je zahteval denar, nikoli mu ni bil dosegljiv, na sodišču pa ni zastopal njegovih interesov. Iz navedenega razloga predlaga, da sodišče njegovi prošnji ugodi. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se v celoti strinja z razlogi izpodbijanega sklepa, s katerimi tožena stranka utemeljuje, zakaj je podan razlog za zavrženje tožbe. Na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, je namreč organ dolžan najprej preizkusiti zadevo in v primeru, če ugotovi, da se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, zahtevek se s sklepom zavrže. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Tožena stranka je argumentirano obrazložila, da je bilo o isti zadevi, v kateri tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, že odločeno in je bila izdana zavrnilna odločba, opr. št. Bpp 2279/2012 z dne 17. 12. 2012. Sodišče ugotavlja, da je tožnik tako v zadevi Bpp 2279/2012, kot v zadevi Bpp 2364/2012, postavil istovrstni zahtevek (dodelitev BPP po določbah ZBPP). V zadevi Bpp 2279/2012 je tožena stranka tožniku pojasnila, da s svojo prošnjo ne more uspeti, ker mu je bil v kazenskem postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, opr. št. I K 2759/2010, postavljen zagovornik po uradni dolžnosti, torej mu je bila v tem postopku dodeljena BPP, ki mu jo zagotavlja ZKP v primeru obvezne obrambe in pod pogojem socialne ogroženosti. Pojasnila mu je tudi, da tisti upravičenec, ki mu je bila odobrena BPP po posebnem zakonu, ne more BPP v isti zadevi in za isto obliko pravne pomoči uveljavljati še po ZBPP (tretji odstavek 3. člena ZBPP).

Ker tožnik v svoji vlogi z dne 28. 12. 2012 ni dokazoval drugačnega dejanskega in pravnega stanja od tistega, na katerem temelji njegova vloga, o kateri je bilo odločeno z odločbo št. Bpp 2279/2012 z dne 17. 12. 2012, niti tega ne zatrjuje v tožbi, prav tako pa po podatkih vpisnika Upravnega sodišča zoper odločbo opr. št. Bpp 2279/2012 z dne 17. 12. 2012 ni vložil tožbe, je sodišče presodilo, da je bila odločitev tožene stranke, ki je tožnikovo vlogo z dne 28. 12. 2012 zavrgla, pravilna in na zakonu utemeljena. Iz navedenega razloga je sodišče tožnikovo tožbo, kot neutemeljeno, v skladu z določbo prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.