Jedro

Sodišče je storilo procesno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je ugodilo zahtevku zaradi vznemirjanja lastninske pravice, ki ni bil dovolj določen.

Izrek

1. Pritožbama se ugodi, sodba sodišča prve stopnje (to je odločitev pod točko II in III) se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo in sklepom z dne 6. 12. 2012 v zvezi z popravnim sklepom z dne 11. 2. 2013: - dovolilo spremembo tožbe (točka I izreka), - toženima strankama naložilo opustitev vsakršnega poseganja v lastninsko pravico tožnika na nepremičnini parc. št. 351/91 k.o. X. ter vzpostavitev prejšnjega stanja, ki izhaja iz fotografij 1 in 2 s tem, da odstranita nasip ceste v višini 1 m od mejne točke 16599 do 16602 med parc. št. 351/91 k.o. X, last tožeče stranke, in parc. št. 351/41 k.o. X.; da odstranita asfalt in robnike na meji med istima parcelama; da od mejne točke 16599 do JZ stene hiše last tožnika, ki stoji na parc. št. 351/91, odstranita nasuti material, prav tako v višini 1 m; da na SV strani, vzdolž mejne črte od mejne točke 16602 do konca meje med parcelo 351/91, parcelo 1848/2 in parcelo št. 351/26 odstranita nasuti material v višini najmanj 1 m, ki se nahaja na parceli 351/91 in ki zapira dostop do vhoda v hišo ter tako omogočita tožeči stranki neoviran vhod v hišo ter neovirano uporabo hiše in zemljišča na parc. št. 351/91, vse k.o. X. (točka II/1 in 2 izreka), - toženima strankama naložilo, da tožeči povrneta 4.577,73 EUR pravdnih stroškov, vse v roku 15 dni s pripadki (točka III popravljenega izreka).

2. Zoper takšno odločitev vlagata pritožbo obe toženi stranki. Izpodbijata odločitev pod točko II in III izreka ter uveljavljata vse kršitve po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlagata, da pritožbeno sodišče odločitev spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, podrejeno pa razveljavi in vrne zadevo v nov postopek. Obe priglašata pritožbene stroške.

3. Prvo tožena stranka, to je občina Y., v svoji pritožbi opozarja, da stanje tožnikove nepremičnine, kot jo prikazujeta fotografiji 1 in 2, zanesljivo ni takšno, kakršno bi bilo, če bi toženi stranki odstranili asfalt, robnike ter nasuti material po točki II/2 izreka izpodbijane sodbe. Iz tega razloga je izrek sodbe sam s seboj v nasprotju, to pa predstavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz sodbe nadalje izhaja, da sta toženi stranki dolžni odstraniti nasip ceste v višini 1 m od mejne točke 16599 do 16602 med parcelo 351/91 in 351/41, obe k.o. X. Gre za nemogoč zahtevek, saj med obema parcelama ni nobenega nasipa. Ti parceli mejita druga na drugo in zato odstranitev nasipa ceste med obema parcelama ni mogoča. Neutemeljen je tudi zaključek sodišča, da morata toženi stranki odstraniti nasip s ceste v višini 1 m od mejne točke 16599 do 16602, saj iz izvedeniških mnenj izhaja, da je prišlo do minimalnega posega le v točki 16600. Sodišče je pri odločanju povsem prezrlo dopolnitev izvedeniškega mnenja izvedenke gradbene stroke. Pritožnici ni znano, kaj v naravi predstavlja JZ steno tožnikove hiše, saj ima slednja le vzhodno, severno, zahodno in južno steno. Če je kot JZ stena tožnikove stavbe mišljena stena vzdolž meje med parcelo 351/91 in parcelo 1811/71, pa tožena stranka trdi, da se v tem delu nasutje ni opravilo in je v naravi že ves čas stanje enako. Glede odstranitve materiala v višini 1 m na SV strani vzdolž mejne črte od mejne točke 16602 do konca meje med parcelo 351/91, 1848/2 in 351/26, zatrjuje, da na tožnikovi parceli ni nobenega nasutja. Material se nahaja na parcelah 1848/2, 351/102 in 351/37, ki so vse v lasti pritožnice. Tudi odločitev, da morata toženi stranki odstraniti nasut material v višini najmanj 1 m, ki se nahaja na parceli 351/91, ni pravilna, saj tam ni nasutega materiala v višini več kot 1 m in se ga zato v višini najmanj 1 m, ne da odstraniti. Ne strinja se z obrazložitvijo sodišča, da v konkretnem primeru tožniku ni omogočena uporaba in uživanje nepremičnine. Opozarja, da je bila v upravnem postopku vloga tožnika zavrnjena, saj se je ugotovilo, da vplivno okolje gradnje ne posega v tožnikovo nepremičnino. Vztraja tudi pri ugovoru pasivne legitimacije. Sodišče se ni opredelilo do njenih navedb v točki 3 prve pripravljalne vloge in do priložene pogodbe o medsebojnih obveznostih z dne 26. 8. 2004 ter menjalne pogodbe z dne 20. 4. 2006. Iz teh pogodb izhaja, da je zgolj drugo tožena stranka investitor gradnje, prvo tožena stranka pa je sodelovala le z odkupom 25-tih parkirišč, ki se nahajajo v peti etaži zgradbe.

4. Drugo tožena stranka, to je P. d.o.o., v pritožbi opozarja, da se sodišče v izreku sodbe sklicuje na fotografiji 1 in 2, ki pa nista priloženi sodbi. Takšen zahtevek ni določen in je neizvršljiv, saj ni jasno, kateri fotografiji ima v mislih sodišče. Sodišče nalaga toženima strankama, da odstranita nasip v višini 1 m, od mejne točke 16599 do 16602, med parcelo 351/19 in 351/41, kar pa nasprotuje mnenju izvedenca geodetske stroke in pravnomočnemu gradbenemu dovoljenju, ki dovoljuje izgradnjo dovoza v poslovni objekt in garažo objekta S.. Izvedenec geodetske stroke je ugotovil, da je morda prišlo do posega v lastninsko pravico le v 5 cm in to v delu med mejnima točkama 16599 in 16600. To pa ne daje podlage, da bi morala tožena stranka odstraniti celoten dovoz do poslovnega objekta. Tako namreč glasi odločitev sodišča. Odločitev nasprotuje tudi veljavnemu gradbenemu dovoljenju in ustvarja pravno zmedo, saj sodišče odloča drugače kot upravni organ. Vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča drugače kot tako, da se poruši celoten dovoz do poslovnega objekta S.. Tak zahtevek po 99. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) ne more biti varovan. Ne strinja se z ugotovitvami sodišča na ogledu, saj temeljijo na lastnem zaznavanju, brez strokovne podpore. Tožeča stranka toženima doslej ni predstavila do kam segajo meje njenega zemljišča, prav tako sodišče teh meja ni ugotavljalo. Sodišče je upoštevalo zgolj navedbe tožeče stranke, kakšno naj bi bilo stanje pred vlaganji. Odločitev ne more biti oprta na mnenje izvedenca gradbene stroke, saj le-to temelji na nedopustnih dokazih. S tem je bilo kršeno tudi načelo kontradiktornosti. Sodišče se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je zahtevek tožeče stranke mogoče izvršiti in s kakšnimi posledicami. Prav tako ni odgovorilo na vprašanje, ali zahtevek posega v upravno dovoljenje. Tudi ugotovitev sodišča, da je prišlo do posega v lastninsko pravico tožeče stranke v dolžini 9 m in širini 5 cm, ne daje podlage za izrek pod točko 2 sodbe, saj izrek presega to ugotovitev. Sodišče ni ugotavljalo, ali je bil dovoz in dostop zagotovljen s parcele 351/91 in sedaj zaradi posegov tožene stranke ni mogoč.

5. Tožeča stranka na vloženi pritožbi ni odgovorila.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Tožba mora med drugim obsegati tudi določen zahtevek (180. člen ZPP). Tožbeni zahtevek mora biti konkretiziran do te mere, da ga je, če mu sodišče ugodi, kasneje mogoče izvršiti. Povedano drugače: izvršilnemu sodišču mora biti v postopku morebitne izvršbe nedvomno (in brez nadaljnjega pravnega sklepanja) jasno, kaj je obveznost, ki jo je treba izvršiti. Konkreten zahtevek, ki mu je sodišče ugodilo in ga preneslo v izrek sodbe, pa tej zahtevi ne ustreza. Na to utemeljeno opozarjata tudi obe pritožnici v pritožbah.

8. Pritožbeno sodišče tako samo primeroma opozarja (1), da npr. pri zahtevku, da toženi stranki odstranita nasip ceste v višini 1 m od mejne točke 16599 do 16602 med parcelama 351/91 k.o. X. in 351/41 k.o. X., ob istočasnem sklicevanju na fotografiji 1 in 2, ni jasno, s katere parcele naj bi bil nasip odstranjen in v kakšni širini. Prav tako ni jasno, kje sta mejni točki 16599 in 16602, saj ne zahtevku in ne sodbi ni priložena skica. Premalo določen je zahtevek tudi v pogledu opisa stanja, ki naj bi ga toženi stranki vzpostavili. Fotografiji, na kateri se tožeča stranka sklicuje, namreč nista ne sestavni del zahtevka, ne sodbe. Tudi če bi bili, je vsaj vprašljivo, če lahko nadomestita opis. Enako velja za asfalt in robnike: tudi tu ni jasno, s katere parcele naj bi bili odstranjeni robniki in v kakšni širini odstranjen asfalt. Podobno nedoločen in s tem nejasen je zahtevek tudi v ostalih delih.

9. S tem, ko sodišče prve stopnje tožnika, kljub takšnemu nedoločnemu in neizvršljivemu zahtevku, ni pozvalo, da ga v skladu s 108. členom ZPP popravi in je tak zahtevek vneslo v izrek sodbe, pa je samo storilo kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker obveznost toženih strank ni dovolj konkretizirana, da bi bilo jasno, kakšna točno je, je izrek nejasen. Nejasnost izreka pa onemogoča pritožbeni preizkus pravilnosti odločitve.

10. Pritožbeno sodišče je obema pritožbama zato ugodilo in izpodbijano sodbo, (to je odločitev pod točko I in točko III, upoštevajoč pri tem tudi popravni sklep) na podlagi 354. člena ZPP razveljavilo. Zaradi narave kršitve je samo ne more odpraviti.

11. O ostalih pritožbenih očitkih se pritožbeno sodišče ne izjavlja, ker to zaradi nepopolnosti tožbe in nejasnega izreka sodbe, niti ni mogoče. 12. Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku moralo tožečo stranko v skladu 108. členom ZPP pozvati, da tožbo ustrezno popravi. Če bo zahtevek v roku popravljen tako, da bo zadosti določen in s tem izvršljiv, bo sodišče o njem ponovno odločalo. V primeru, da tožeča stranka tožbe ne bo popravila, ali pa bo popravek neustrezen, pa bo potrebno na podlagi 108. člena ZPP tožbo zavreči. 13. Glede na to, da je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in vrnilo v nov postopek, je odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) Če je vloga nepopolna, sodišče stranke ni dolžno poučevati, kako naj jo popravi ali dopolni (primerjaj N. Betetto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, prva knjiga, stran 440)