Jedro

Sklep o nadaljevanju je samo procesni sklep, s katerim se ne odloča o vsebinskih vprašanjih, zato sodišče o predlogu upnika za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisanega dolžnika ne odloča v kontradiktornem postopku. Zahtevana kontradiktornost postopka je strankam zagotovljena v postopku pri odločanju o ugovoru.

Ker ZIZ v zvezi z odločanjem o predlogu za spremembo upnika po pravnomočnosti sklepa o izvršbi kontradiktornosti ne zagotavlja v ugovornem postopku, je treba pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika zagotoviti dolžniku pravico do izjave, tako da o morebitnem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje, zato se predlog novega upnika še pred odločitvijo vroči dolžniku v izjavo.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu I. točke izreka (o nadaljevanju izvršbe z novim dolžnikom), potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljena s sklepom o izvršbi VL 128073/2012 z dne 6.9.2012, nadaljevalo zoper novo dolžnico (pritožnico) in sicer z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnica pri OPP (I. točka izreka), zavrnilo pa predlog za nadaljevanje izvršbe v delu, v katerem je upnik zahteval uveljavitev terjatve z izvršbo na dolžničino plačo in izterjavo stroškov predloga za nadaljevanje izvršbe (II. točka sklepa).

2. Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe se pravočasno pritožuje dolžnica. Ugovarja absolutno bistveno kršitev pravil postopka s kršitvijo pravice do izjave, ker pred izdajo sklepa ni bila seznanjena s predlogom upnika za nadaljevanje. Opozarja na dejstvo, da razlogi, da obveznost ni prešla na novega dolžnika, po svoji vsebini predstavljajo ugovorni razlog, zaradi česar bi bilo treba dolžnici pred odločitvijo o predlogu upnika zagotoviti pravico do izjave, tako da o morebitem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje in se sklicuje na sklep VSL I Ip 2336/20014. Sicer pa meni, da je sodišče tudi materialno pravo napačno uporabilo, ker je bil sklep izdan šele 1. 8. 2016, kar je po preteku 1 letnega roka iz 425. člena ZGD-1. 3. Upnik v odgovoru na pritožbo dolžnice predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v izpodbijanem delu, to je kolikor je z njim odločeno o procesnem nadaljevanju postopka, v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. ZIZ dopušča, da se izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika, če upnik izkaže prehod obveznosti z javno ali s po zakonu overjeno listino (4. odstavek 24. člena ZIZ). Sklep o nadaljevanju je tako le procesni sklep, za izdajo katerega zadošča, da upnik z javno oziroma s po zakonu overjeno listino (to pa so lahko v primeru nadaljevanja izvršbe zoper družbenika družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku, bodisi sklep o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra, bodisi podatki iz sodnega registra) izkaže, da je oseba, zoper katero predlaga nadaljevanje izvršbe, prevzela obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti upnikom. Slednja pa lahko nato z ugovorom izkaže, da obveznosti izbrisane družbe nanjo niso prešle (12. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ) in se o tem vprašanju ne odloča pri izdaji sklepa o nadaljevanju izvršbe.

7. Glede na opisano naravo sklepa o nadaljevanju izvršbe in pogojev za njegovo izdajo je neutemeljen pritožbeni razlog, da je bila pritožnici z nevročitvijo predloga za nadaljevanje odvzeta možnost obravnavanja. Kot že obrazloženo, je sklep o nadaljevanju zgolj in samo procesni sklep, s katerim se ne odloča o vsebinskih vprašanjih, zato sodišče o predlogu upnika za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisanega dolžnika ne odloča v kontradiktornem postopku. Zahtevana kontradiktornost postopka je strankam zagotovljena v postopku pri odločanju o ugovoru. Tako stališče in dosedanjo sodno prakso potrjuje tudi odločba ustavnega sodišča, opr.št. U-I-351/2004 z dne 20.10.2005, s katero je le-to razveljavilo 4. odstavek 24. člena ZIZ in določilo način odločanja sodišč pri nadaljevanju prekinjenih izvršilnih postopkov do odprave ugotovljenega neskladja.

8. Sodna praksa, na katero se sklicuje pritožnica, pa se nanaša na primer, ko v postopku po pravnomočnosti sklepa o izvršbi pride do spremembe upnika, ne dolžnika, in v tem primeru ni uporabljiva. Ker ZIZ v zvezi z odločanjem o predlogu za spremembo upnika po pravnomočnosti sklepa o izvršbi kontradiktornosti ne zagotavlja v ugovornem postopku, je treba pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika zagotoviti dolžniku pravico do izjave, tako da o morebitnem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje, zato se predlog novega upnika še pred odločitvijo vroči dolžniku v izjavo. Novemu dolžniku pa je pravica do kontradiktornosti zagotovljena, saj v skladu s 56. a členom ZIZ lahko izpodbija sklep o izvršbi z ugovorom iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena tega zakona, ki ga je dolžnica tudi že vložila, o njem pa bo po pravnomočnem procesnem nadaljevanju odločalo sodišče prve stopnje.

9. Neutemeljen pa je tudi pritožbeni očitek napačne uporabe materialnega prava. Pritožnica ne nasprotuje dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je bil prvotni dolžnik na podlagi pravnomočnega sklepa o prenehanju po skrajšanem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Srg 2013/45878 z dne 7.11.2013, izbrisan iz sodnega registra dne 26.11.2013 in da je upnik predlog za nadaljevanje postopka zoper dolžnico kot njegovo pravno naslednico vložil 10.12.2013. Predlog je tako upnik podal znotraj 1 letnega prekluzivnega roka iz drugega odstavka 425. člena(1) Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1H, kot ga je ta določal v času izbrisa prvotnega dolžnika, in je ta pravočasen. Kdaj je o njem odločilo sodišče, pa na njegovo pravočasnost glede na določbo drugega odstavka 425. člena ZGD-1, ki zahteva, da v roku 1 leta upnik uveljavlja zahtevek zoper družbenika, ne vpliva.

10. Glede na navedeno pritožba dolžnice ni utemeljena in ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): ta je določal: „Upniki lahko uveljavljajo terjatve do delničarjev, ki so dali izjavo iz prejšnjega odstavka, v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra.“