Jedro

V kolikor je pritožnica menila, da znesek njunega skupnega kredita sodi v zapuščino, bi to moralo sodišče obvestiti na zapuščinski obravnavi in že takrat zahtevati, da se ta znesek - dolg do ... upošteva pri oblikovanju dednega dogovora. Vdova po pokojnem, to je dedinja bo tako morala z drugimi pravnimi sredstvi, v kolikor bo to želela izposlovati drugačno odločitev glede odplačila dolga v višini 4.500,00 EUR, za katerega sicer trdi, da ga je sama poplačala od začetka zapuščinskega postopka. Po določbi 142. člena ZD je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom o dedovanju D .... z dne ... je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine po pokojnem, v skladu z določilom člena 14 in 15 Zakona o dedovanju pa je razglasilo za zakonite dedinje vdovo J. M., mater A. M., sestro L. A. in M. L.. Ker pa so si zapuščino dedinje razdelile in sklenile dedni dogovor, je sodišče prve stopnje ta dedni dogovor sprejelo v odločitev v sklepu o dedovanju. Na podlagi tega dednega dogovora so nepremično premoženje dedovali vdova J. M. mati pokojnega J. M. ter sestri L. A. in M.L., premično premoženje je dedovala vdova J. M. ostalo premično premoženje pa mati A.M. Sodišče prve stopnje je tako obrazložitev obrazložilo s tem, da je zapustnik umrl brez izjave zadnje volje, k dedovanju po pokojnem so se priglasile vse zakonite dedinje in si zapuščino razdelile s sklenitvijo dednega dogovora. Sodišče je nato skladno z 216. členom ZD, s sklepom odredilo tudi potrebne vpise v zemljiško knjigo. Odločilo je še o sodni taksi.

2. Zoper takšno odločitev podaja pritožbo dedinja J. M.. V pritožbi navaja, da so dedinja dne 11. 11. 2019 podpisale dedni dogovor med dedinjami, na katerega se želi pritožiti, ker le-ta ni vključeval terjatve oz. dolga zapustnika iz naslova neplačanega kredita v višini 4.500,00 EUR. V pritožbi trdi, da je ta znesek kredita poplačala ona, ker je s tem želela pomagati g. A.M.. Šele kasneje je dojela, da so tudi dolgovi zapustnika predmet dedovanja, zato se je ob tem počutila zelo izigrano. Zato prosi sodišče, ker je v veliki finančni krizi, če se lahko vnovič pregleda sklep o dedovanju in se ji ponovno omogoči skleniti dogovor med dedinjami pokojnika, kjer bi se tudi njegovi dolgovi delili v zapisanih deležih. Prav tako želi, da se da kakšna možnost, da se upošteva tudi moževo željo, ki jo je izrazil prijateljcii D. Č.. Čeprav nosi zadeva naslov pritožba, želi le izkoristiti priložnost, ki ji pravni sistem v tej državi omogoča in prosi, da se ji pomaga prebroditi vsaj finančno krizo, ki jo doživlja po moževi smrti in se dopolni izdani sklep o dedovanju, ki bi vključeval, da sodi med dedni dogovor med vse zakonite dedinje tudi finančni dolg pokojnika.

3. Pritožba je bila vročena dedinjam, ki so na pritožbo odgovorile. V odgovoru na pritožbo navajajo, da je delitev dolga brez delitvene osnove zaradi katere je dolg nastal, saj je terjatev nastala tudi v korist J. M., ker je dolg nastal zaradi urejanja njunega skupnega doma, to je doma pokojnega in nje. Ker je terjatev nastala samo zaradi nje, zato ni mogoče naložiti poplačilu terjatve ostalim dedinjam. V kolikor je pritožnica menila, da znesek njunega skupnega kredita sodi v zapuščino, bi to moralo sodišče obvestiti na zapuščinski obravnavi, zato sodišče niti ni moglo odločiti o nečem, kar ni bilo predmet zapuščinskega postopka. Predlagajo, da se pritožba zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica sama v pritožbi priznava, da dolg v višini 4.500,00 EUR do ...ni bil predmet dednega dogovora, sklenjenega med dedinjami na obravnavi dne 6. 11. 2019. To jasno izhaja tudi iz zapisnika o zapuščinski obravnavi z dne 6. 11. 2019 (list. št. 25 in 26 spisa). Iz tega zapisnika je razvidno le to, da je vdova pokojnega pojasnila, da je ostal za pokojnim kredit pri...d.d., ki ni bil v celoti izplačan v višini 4.500,00 EUR in da ta preostali del kredita je poravnala ona kot vdova. Nato so navzoči sklenili dedni dogovor, predmet tega dednega dogovora pa ni bilo plačilo terjatve oz. plačilo dolga v znesku 4.500,00 EUR, glede katerega je vdova pokojnega pojasnila, da je ostal za pokojnim kot kredit pri ... d.d. Takšen dedni dogovor je dedinja tudi podpisala. Po določbi tretjega odstavka 214. člena ZD lahko navede sodišče v sklepu o dedovanju tudi sporazum o dedovanju. Takšen sporazum o dedovanju je dejansko bil med dedinjami sklenjen, in ker takšen dedni dogovor predstavlja pravni posel, je le-tega mogoče izpodbiti le s tožbo, ni pa mogoče vsebine takšnega dednega dogovora uspešno izpodbijati s pritožbo zoper sklep o dedovanju, kajti gre za že izraženo pogodbeno voljo pogodbenic, to je tistih, katere so sklenile dedni dogovor. Pritožnica je šele po izvedenem zapuščinskem postopku prišla do ugotovitve, da bi lahko tudi dedni dogovor vnesla v določbo o delitvi tega dolga. Ker tega ni izrazila že na naroku za dedno obravnavo, tega ne more uspešno uveljavljati v pritožbenem postopku. Tako ostale dedinje odgovora na pritožbo pravilno navajajo, da v kolikor je pritožnica menila, da znesek njunega skupnega kredita sodi v zapuščino, bi to moralo sodišče obvestiti na zapuščinski obravnavi in že takrat zahtevati, da se ta znesek - dolg do ... upošteva pri oblikovanju dednega dogovora. Vdova po pokojnem, to je dedinja bo tako morala z drugimi pravnimi sredstvi v kolikor bo to želela izposlovati drugačno odločitev glede odplačila dolga v višini 4.500,00 EUR, za katerega sicer trdi, da ga je sama poplačala od začetka zapuščinskega postopka. Po določbi 142. člena ZD je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja.

6. Glede na obrazloženo se tako izkaže, da pritožba dedinje ni utemeljena. Sodišče druge stopnje sicer verjame dedinji, da je v težkem finančnem položaju, vendar pa po Ustavi in po Zakonu o sodiščih, sodišča niso tista, katera so dolžna pomagati strankam prebroditi finančne krize, kot to v pritožbi navaja pritožnica, ko navaja, da čeprav ta zadeva nosi naslov pritožba, želi le izkoristiti priložnost in naproša sodišče, da ji pomaga prebroditi finančno krizo, ki jo doživlja po moževi smrti ter da se dopolni že izdani sklep o dedovanju, ki bi določeval, da sodi v dedni dogovor med vse zakonite dedinje tudi finančni dolg pokojnega. Ker je dedna pogodba bila sklenjena, je ni več mogoče dopolniti. Kot dedinja pa zapuščinskem sodišču ni predložila veljavne oporoke, zato pritožba tudi v delu, ko navaja, da obstaja oporoka po pokojnem, ni utemeljena.

7. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke niso priglasile.