Jedro

Tožeča stranka je v pravdnem postopku, v katerem ji je bila dodeljena BPP, sklenila sodno poravnavo, v kateri sta se stranki dogovorili, da nosi vsak svoje stroške. Zato je na podlagi določb ZBPP dolžna poravnati znesek, ki ga je država plačala odvetniku za nudenje BPP. Tožeča stranka pa tudi ne zanika, da je s sklenjeno poravnavo pridobila 12.600,00 EUR, zato sodišče ugotavlja, da tožena stranka od nje ne terja več kot je s poravnavo pridobila.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je s točko I. izreka izpodbijanega sklepa odločila, da je tožeča stranka dolžna v roku 15 dni od prejema tega sklepa na navedeni račun Okrožnega sodišča v Kopru plačati znesek v višini 943,55 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega roka dalje do plačila, z točko II. izreka izpodbijanega sklepa pa odločila, da je vračilo začasno založenih sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči prihodek proračuna Republike Slovenije.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je bila tožeči stranki z odločbo Bpp 831/2010 z dne 7. 2. 1011, odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na I. stopnji ter kot oprostitev plačila stroškov postopka v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kopru, opr. št. P 578/2010 in sicer od dne 22. 11. 2010 do prejema odločbe s katero se sodni postopek na I. stopnji konča. Iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči so bili poravnani stroški odvetnika v višini 943,55 EUR s sklepom tožene stranke z dne 22. 8. 2013. Nadalje navaja, da se je tožeča stranka v pravnomočni sodni poravnavi z dne 13. 5. 2013 obvezala, da se bo izselila iz pritličnih prostorov v stanovanjski hiši na naslovu ..., tožena stranka pa ji bo ob izselitvi in izročitvi nepremičnine plačala znesek 12.600,00 EUR. Pri odločitvi se tožena stranka sklicuje na 46. in 48. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Tožeča stranka se s tako odločitvijo ne strinja, saj dolga ne more poravnati zaradi težkega socialnega stanja. Prejema le nadomestilo od ZPIZ- v višini 258,62 EUR, ta znesek pa je manjši kot polovica zajamčene plače in se z njim težko preživi. Drugega premoženja nima, zato zahtevanega zneska ne bo mogla povrniti in bo v kolikor ji dolga ne odpišejo prisiljena razglasiti osebni stečaj.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis in odgovor na tožbo, v katerem dodatno pojasnjuje izpodbijano odločbo in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane odločbe, s katerimi je tožena stranka utemeljila odločitev, da mora tožeča stranka povrniti stroške bpp, ker je na podlagi sodne poravnave pridobila premoženje, nasprotna stranka pa stroškov za bpp zaradi sklenjene sodne poravnave ni dolžna povrniti. Sodišče se na te razloge sklicuje in jih ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Glede na tožbene navedbe pa še dodaja: Prvi odstavek 48. člena ZBPP določa, da je v primeru če je upravičenec do bpp delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova bpp in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP.

V obravnavanem primeru zaradi sklenjene poravnave, s katero je tožeča stranka pristala, da nosi svoje stroške postopka terjatev do nasprotnih strank ni nastala, zato tudi ni mogla preiti na Republiko Slovenijo v skladu s 46. členom ZBPP. S tem pa je tožeča stranka glede na povsem enotno sodno prakso postala glavna zavezanka za izpolnitev obveznosti za vračilo stroškov, izplačanih za brezplačno pravno pomoč, v celotni višini izplačanih stroškov. Tožeča stranka ne zanika dejstva, da je s sklenjeno poravnavo pridobila 12.600,00 EUR, zato sodišče ugotavlja, da tožena stranka od tožeče stranke ne terja več kot je s poravnavo pridobila. Tožbena trditev tožeče stranke glede nezmožnosti vračila stroškov bpp zaradi težkega socialnega stanja, pa na pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati.

Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničiti. Gre torej za institut, ki zagotavlja dostop do sodišča tudi socialno šibkim osebam in ne avtomatičnega pokrivanja vseh stroškov postopka šibkim osebam ne glede na izid postopka, za katerega je bpp dodeljena. Vračilo je po določbah 48. člena ZBPP vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe izdane v zadevi za katero je bila bpp dodeljena, pri tem od upravičenca do bpp ni dopustno terjati več, kot je v postopku dejansko dobil, kar je tožena stranka glede na ugotovljeno dejansko stanje v upravnem spisu tudi upoštevala. Odločitev o tem ali je tožeča stranka dejansko tudi zmožna naložene stroške povrniti in kako bo lahko te stroške povrnila, pa ni predmet tega postopka.

Ob upoštevanju navedenega je sodišče tožbo tožeče stranke v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS, kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.