Jedro

V ZPND predvideni ukrepi niso namenjeni reševanju konfliktnih partnerskih razmerij in spornih vprašanj v zvezi z (domnevnim) skupnim premoženjem, temveč zaščiti žrtev nasilnih dejanj z ukrepi za prenehanje obstoječega in preprečitev grozečega nasilja. Dogajanje 16. 10. 2024 in siceršnja dinamika razmerja med udeležencema izkazujeta konflikten in nekonstruktiven partnerski odnos ter neurejena premoženjska razmerja, ne pa nasilja nasprotne udeleženke nad predlagateljem. Predlog za izrek ukrepov za njegovo zaščito je bil zato utemeljeno zavrnjen.

Pritožbeni postopek je namenjen presoji pravilnosti in zakonitosti odločb prvostopenjskih sodišč ter se zato od pritožnikov pričakuje, da v pritožbi vzpostavijo vsebinski dialog z ugotovitvami in razlogi sodišča prve stopnje. Golo ponavljanje dejanskih in pravnih naziranj iz postopka pred sodiščem prve stopnje temu standardu ne zadosti, saj ne predstavlja kritike izdane in izpodbijane odločbe.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja, da mu je nasprotna udeleženka dolžna za čas 12 mesecev v izključno uporabo prepustiti enoinpolsobno stanovanje številka 4 v 1. nadstropju in shrambo z isto številko v kleti, oboje na naslovu ..., z ID znakom: del stavbe 0000-0000-4 (I. točka izreka). Odločilo je, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2.Predlagatelj vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in prvim odstavkom 22.a člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND).

Navaja, da je sodišče zavrnilo z njegove strani predlagane dokaze, pri tem pa ni podalo nikakršne obrazložitve svoje odločitve. S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka ter kršilo 22. člen Ustave (enako varstvo pravic) in pravice predlagatelja do pravičnega sojenja, obrazložene odločitve in obrambe. Predlagatelj je o dogodku z dne 16. 10. 2024 povedal A. A., očetu B. B. in materi C. C., ki so opazili, da je prestrašen. Navedene priče bi potrdile, da predlagatelj spi med drugim v garaži, da nima kam iti. Tudi policist D. D., ki je vzel na znanje prijavo kaznivega dejanja, bi lahko pojasnil, da je bil predlagatelj vidno prestrašen in nemočen. Navedene dokaze je sodišče neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev je bila sprejeta ob neupoštevanju vseh relevantnih dejstev, ki izhajajo iz listin v spisu in izpovedi obeh udeležencev, kar predstavlja kršitev temeljnih procesnih jamstev, natančneje kršitev 22. člena Ustave ter 8. in 213. člena ZPP. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Za odločanje po ZPND zadostuje dokazni standard verjetnosti, sodišče pa ni izkazalo, da ta standard ni bil dosežen. Dokazni postopek je pokazal, da je bil predlagatelj nasilno izseljen iz stanovanja, drugačni zaključki sodišča so zmotni. Nasprotna udeleženka je izpovedala, da je predlagatelj pojasnil, da ne bo šel iz stanovanja, dokler mu kdo ne prinese denarja, ki ga je vložil v stanovanje, nato pa naj bi kar šel, brez denarja. Jasno je, da se to ni zgodilo in da so predlagatelju grozili s pištolo, ob tem pa mu vzeli še denar. Predlagatelj nasprotuje s strani sodišča ugotovljenemu poteku dogodka 16. 10. 2024 in njegovi ugotovitvi, da ni izkazal nasilja nasprotne udeleženke. V ta namen prepiše del svojih navedb iz predloga in prve pripravljalne vloge.

3.Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4.Predlagatelj je vložil odgovor na odgovor na pritožbo. Ker zakon takšnega procesnega sredstva ne predvideva, pritožbeno sodišče v njem podanih navedb ni upoštevalo.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Pritožnik sodišču prve stopnje očita bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in prvega odstavka 339. člena v zvezi z 8. in 213. členom ZPP. Vendar pa sta navedena očitka zgolj navržena, saj pritožnik ne obrazloži, v čem se kažejo domnevne formalne pomanjkljivosti sklepa in procesne hibe dokazne ocene. Na tako nekonkretizirano zasnovano pritožbeno grajo lahko tudi pritožbeno sodišče odgovori le splošno. Izpodbijani sklep je razumljiv in se da preizkusiti, saj je sodišče prve stopnje o odločilnih dejstvih navedlo jasne in popolne razloge. Tudi dokazni postopek in dokazna ocena sledita 213. in 8. členu ZPP, saj je sodišče prve stopnje ugotavljalo vsa pravno pomembna dejstva in upoštevalo vse relevantne dokaze, iz izpodbijanega sklepa pa je razvidno tudi, kako je dokaze ocenilo in zakaj jih je ovrednotilo na določen način.

7.Ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo odločitve o zavrnitvi s strani predlagatelja predlaganih dokazov. To je izčrpno storilo v 19. točki obrazložitve. Pritožnik v pritožbi prepiše navedbe iz zadnjega odstavka prve pripravljalne vloge, v katerem je podal dokazne predloge za zaslišanje prič A. A., B. B. in C. C., ter doda, da je sodišče navedene dokaze zavrnilo neutemeljeno. Ker pa se ob tem ne sooči z razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo za zavrnitev dokazov in tem razlogom z ničemer ne nasprotuje, dvoma v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne uspe vzbuditi. Pritožbeno sodišče lahko tako slednjemu samo pritrdi, da občutki in doživljanja predlagatelja ob podaji ovadbe 19. 10. 2024 niso pomembni, ker ni izkazano, da bi bili posledica nasilja nasprotne udeleženke, ter da zaslišanje posrednih prič o tem, kaj jim je predlagatelj povedal v zvezi z dogodkom 16. 10. 2024, ni potrebno, ker je o tem kot neposredni udeleženec dogajanja izpovedal sam.

8.Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo predmet in domet odločanja v postopkih, ki potekajo na podlagi ZPND. V njem predvideni ukrepi niso namenjeni reševanju konfliktnih partnerskih razmerij in spornih vprašanj v zvezi z (domnevnim) skupnim premoženjem, temveč zaščiti žrtev nasilnih dejanj z ukrepi za prenehanje obstoječega in preprečitev grozečega nasilja.

9.Držijo pritožbene navedbe, da sodišče v postopkih po ZPND odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, hkrati pa je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da predlagatelj glede nasilja nasprotne udeleženke in potrebe po izdaji zaščitnih ukrepov tega dokaznega standarda ni dosegel.

10.Sodišče prve stopnje je ob sklicevanju na šestmesečni rok, določen v četrtem odstavku 22.b člena ZPND, presojo omejilo na dogajanje 16. 10. 2024. Takšnemu izhodišču predlagatelj ne nasprotuje in v pritožbi ne izpostavlja nobenih drugih dejanj nasprotne udeleženke, ki bi lahko vplivala na odločitev.

11.Predlagatelj je trdil, da ga je nasprotna udeleženka 16. 10. 2024 žalila in poniževala, mu grozila s kuhinjskim nožem, njena oče in prijatelj pa sta mu po njenih navodilih in z njeno podporo grozila z orožjem ter ga na ta način nasilno izselila iz skupnega bivališča.

12.Sodišče prve stopnje je zaslišalo udeleženca, nato pa na podlagi njunih izpovedi in predloženih listinskih dokazov ugotovilo, da predlagatelj ni izkazal kakršnihkoli ravnanj nasprotne udeleženke, ki bi izpolnjevala zakonske znake nasilja. Takšno oceno je utemeljilo v točkah 14 do 18 in 21 obrazložitve ter se ob tem opredelilo do vseh relevantnih okoliščin.

13.Pritožbena sodišča v svojih odločbah ponavljajoče opozarjajo, da je pritožbeni postopek namenjen presoji pravilnosti in zakonitosti odločb prvostopenjskih sodišč ter se zato od pritožnikov pričakuje, da v pritožbi vzpostavijo vsebinski dialog z ugotovitvami in razlogi sodišča prve stopnje. Golo ponavljanje dejanskih in pravnih naziranj iz postopka pred sodiščem prve stopnje temu standardu ne zadosti, saj ne predstavlja kritike izdane in izpodbijane odločbe.

14.Pritožnik v delu pritožbe, v katerem nasprotuje dejanskim ugotovitvam in pravnim zaključkom sodišča prve stopnje, praktično dobesedno prepiše svoje navedbe iz predloga in prve pripravljalne vloge o odnosu udeležencev, poteku dogodka 16. 10. 2024 ter svojem ravnanju in počutju po njem. Vse te navedbe je obravnavalo sodišče prve stopnje ter v izpodbijanem sklepu pojasnilo, zakaj določenim od njih ne more slediti. Predlagatelj se z razlogi sodišča prve stopnje večinoma sooči. Edino kolikor toliko konkretizirano grajo ugotovljenega dejanskega stanja tako predstavlja pritožbeno opozorilo na izpoved nasprotne udeleženke, da je predlagatelj najprej izjavil, da ne bo odšel iz stanovanja, dokler mu kdo ne prinese v stanovanje vloženega denarja, iz česar naj bi izhajalo, da kasneje stanovanja ni zapustil prostovoljno, temveč zaradi psihičnega nasilja nasprotne udeleženke in groženj z orožjem. Vendar predlagatelj ob tem povsem prezre razloge sodišča prve stopnje za drugačen zaključek. Tako zanemari ugotovitve: 1) da je predlagatelj v izpovedi dogajanje pred prihodom policistov ter sorodnikov in prijatelja nasprotne udeleženke sam označil za prepir; 2) da so se ob prihodu sorodnikov in prijatelja nasprotne udeleženke v stanovanju nahajali policisti, ki situacije niso ocenili kot zaostrene, saj v nasprotnem primeru stanovanja ne bi zapustili; 3) da bi po pravilih logike v primeru groženj z orožjem predlagatelj v strahu za svoje življenje nemudoma odšel iz stanovanja in za policisti (ki jih je predhodno sam poklical) ter grožnje prijavil; 4) da bi predlagatelj v primeru groženj z orožjem pred odhodom iz stanovanja vzel le najnujnejše stvari, ne pa tudi fascikla z dokumentacijo in računov za stvari oziroma opremo v stanovanju; 5) da je predlagatelj ob odhodu nasprotni udeleženki izročil manjši del gotovine, pretežnega pa obdržal in 6) da komunikacija predlagatelja z nasprotno udeleženko in njenim prijateljem po dogodku ne izkazuje zatrjevanega strahu predlagatelja. Tudi po presoji pritožbenega sodišča navedene ugotovitve, ki jim predlagatelj ne nasprotuje, bolj verjetno kažejo, da je bila izselitev predlagatelja posledica prostovoljne odločitve ob zaključku partnerskega razmerja in ne posledica nasilnih ravnanj nasprotne udeleženke, njenega očeta in njenega prijatelja.

15.Pritožbeno sodišče tako pritrjuje sodišču prve stopnje, da dogajanje 16. 10. 2024 in siceršnja dinamika razmerja med udeležencema izkazujeta konflikten in nekonstruktiven partnerski odnos ter neurejena premoženjska razmerja, ne pa nasilja nasprotne udeleženke nad predlagateljem. Predlog za izrek ukrepov za njegovo zaščito je bil zato utemeljeno zavrnjen.

16.Pritožbene navedbe torej niso utemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND). Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

17.Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, nasprotna udeleženka pa stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, je pritožbeno sodišče odločilo, da pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 213, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14 Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 3, 19, 21, 22a, 22b

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.