Jedro

Hipotekarni dolžnik mora povrniti upniku izvršilne stroške, a v postopku, kjer je vstopil namesto predhodnih dolžnikov. Ker vstopi hipotekarni dolžnik kot novi lastnik v postopek le v obsegu, ki se nanaša na konkretno nepremičninsko izvršbo, pa je dolžan kriti le izvršilne stroške, ki se nanašajo na postopek prodaje nepremičnine. Glavni dolžnik še naprej ohrani svoj dolžniški položaj glede stroškov, ki so mu bili naloženi v plačilo, in upnik lahko zahteva plačilo v izvršbi zoper njega še naprej z izvršilnimi sredstvi in predmeti, ki so njegova last.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v II. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na nepremičninsko izvršbo (I. točka izreka), v ostalem pa ga zavrnilo (II. točka izreka).

2. Upnik v pravočasni pritožbi zoper II. točko izreka navaja, da mora hipotekarni dolžnik enako kot glavni dolžnik plačati izvršilne stroške. Sklicuje se na sodno prakso. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je upnik v ločenem postopku predlagal izvršbo za izvršilne stroške, ki so nastali v izvršilnem postopku I 1241/2018, ki je še v teku zoper v tem postopku navedenega dolžnika kot hipotekarnega dolžnika.

5. Odločitev sodišča prve stopnje, da zavrne upnikov predlog za izvršbo, je pravilna, a iz drugih razlogov, kot jih je samo navedlo.

6. Bistveno ni vprašanje, ali je zoper dolžnika dopustna le nepremičninska izvršba, kot navaja sodišče prve stopnje, ampak s čim razpolaga upnik kot podlago predlagane izvršbe. Upnik je predlagal izvršbo zoper S.Š., iz predloženih izvršilnih naslovov pa izhajajo le upnikove terjatve do dolžnikov P. d.o.o., A.Š. in A.Š. Upnik sicer lahko predlaga izvršbo tudi zoper osebo, ki ni navedena v izvršilnem naslovu, če nasledstvo izkaže s kvalificirano listino (drugi odstavek 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ).

7. Upnik je priložil sklep I 1241/2018 z dne 12. 5. 2020, iz katerega pa izhaja le odločitev o vstopu S.Š. v položaj dolžnikov A.Š. in A.Š. v konkretnem postopku. Gre za procesni sklep, ki glede na objektivne meje pravnomočnosti učinkuje le znotraj postopka, kjer je bil izdan, ne pa tudi širše. 8. Upnik po pojasnjenem ni izpolnil zakonskih pogojev, da bi lahko terjatve uveljavljal v obravnavanem ločenem postopku. Pri tem je taka pot tudi v očitnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, saj se brez potrebe dodatno obremenjuje sodišče z novim postopkom za stransko terjatev, pri tem pa le povzročajo dodatni stroški.

9. Sodišče druge stopnje še dodaja, da s strani upnika navedena sodna praksa sicer potrjuje, da mora tudi hipotekarni dolžnik povrniti upniku izvršilne stroške, a v postopku, kjer je vstopil namesto predhodnih dolžnikov. Ker vstopi hipotekarni dolžnik kot novi lastnik v postopek le v obsegu, ki se nanaša na konkretno nepremičninsko izvršbo, pa je dolžan kriti le izvršilne stroške, ki se nanašajo na postopek prodaje nepremičnine. Glavni dolžnik še naprej ohrani svoj dolžniški položaj glede stroškov, ki so mu bili naloženi v plačilo, in upnik lahko zahteva plačilo v izvršbi zoper njega še naprej z izvršilnimi sredstvi in predmeti, ki so njegova last. Po pojasnjenem hipotekarni dolžnik ne krije izvršilnih stroškov, ki se nanašajo na izvršbo, ki ni v zvezi z njegovo nepremičnino.

10. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in v II. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnik ob neuspehu sam krije priglašene pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).