Jedro

Tožbeni zahtevek se nanaša le na izbris lastninske pravice, vpisane v korist tožene stranke, ki je bila kupec v zadnji prodajni pogodbi in hkrati zahteva, da se lastninska pravica vpiše na tožečo stranko. Na ta način v resnici preskakuje zemljiškoknjižne položaje, ker je bil med toženo in tožečo stranko pri sporni nepremičnini vknjižen tudi A. A. Posledica ugoditvi takšnemu tožbenemu zahtevku ne bi bil le izbris zadnje vknjižbe v korist tožene stranke, ampak tudi njenega zemljiškoknjižnega prednika A. A. Za izbris A. A. bi morala tožeča stranka tožiti tudi njega.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek: - na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe za nepremičnino z ID znakom parcela 0000 2011/18, ki sta jo 26. 2. 2007 sklenila tožeča stranka in A. A., in da je brez pravnega učinka vknjižba lastninske pravice pri tej nepremičnini v korist kupca A. A, - na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe za isto nepremičnino, ki sta jo 1. 10. 2010 sklenila A. A. in tožena stranka, in da je brez pravnega učinka vknjižba lastninske pravice pri tej nepremičnini v korist tožene stranke, - da se izbriše lastninska pravica, vknjižena v korist tožene stranke in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se pri sporni nepremičnini znova vknjiži lastninska pravica v korist tožeče stranke.

2. Odločitev sodišča s pritožbo zaradi absolutno bistvene kršitve postopka in zmotne uporabe določil materialnega prava izpodbija tožeča stranka. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je zmotno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je tožba nesklepčna, ker ni tožila A. A., saj bi glede na uveljavljeno sodno prakso sodišče o ničnosti obeh pogodb lahko odločalo tudi kot o predhodnem vprašanju.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik nekritično prezre, da sodišče v pravdnem postopku odloča v okviru postavljenih tožbenih zahtevkov in trditvene podlage (2. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Tožeča stranka je v tožbi postavila zahtevek na ugotovitev ničnosti za kupoprodajni pogodbi, ki sta bili sklenjeni dne 26. 2. 2007 in 1. 10. 2010. Pri prvi je bil A. A. udeležen kot kupec, pri drugi pa kot prodajalec.

5. Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) v 243. členu ureja izbrisno tožbo zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe. Vknjižba je neveljavna iz materialnopravnega razloga, če je zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo, neveljavno že ob njegovi izstavitvi zaradi ničnosti zavezovalnega pravnega posla.

6. Tožnik je želel doseči vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja na podlagi ugotovitve o ničnosti dveh zaporedoma sklenjenih kupoprodajnih pogodb, tako da se vknjižba, ki je bila opravljena na podlagi zadnje nične pogodbe z dne 1. 10. 2010, izbriše in se vpiše lastninska pravica na tožečo stranko, ki je bila prodajalec v prvi prodajni pogodbi z dne 26. 2. 2007. 7. Bistvo napotila iz 243. člena ZZK-1 je, da izbrisni upravičenec uveljavlja dvoje: ugotovitev neveljavnosti konkretne vknjižbe ter posledično njen izbris in ponoven vpis osebe, ki je bila vknjižena pred tem. Določilo 244. člena je povsem jasno. Zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe se lahko uveljavi proti tistemu, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev pravice. Izbrisna tožba je stvarnopravno tožba zemljiškoknjižnega prava, zato mora upoštevati notranje zakonitosti zemljiškoknjižnega prava. Ker je tožnik izbral takšno pot, mora spoštovati določila materialnega prava in s tem tudi pravila o pasivni legitimaciji.

8. Tožbeni zahtevek, kot ga je postavila tožeča stranka, se nanaša le na izbris lastninske pravice, vpisane v korist tožene stranke, ki je bila kupec v zadnji prodajni pogodbi z dne 1. 10. 2010 in hkrati zahteva, da se lastninska pravica vpiše na tožečo stranko. Na ta način v resnici preskakuje zemljiškoknjižne položaje, ker je bil med toženo in tožečo stranko pri sporni nepremičnini vknjižen tudi A. A. Posledica ugoditvi takšnemu tožbenemu zahtevku ne bi bil le izbris zadnje vknjižbe v korist tožene stranke, ampak tudi njenega zemljiškoknjižnega prednika A. A. Za izbris A. A. bi morala tožeča stranka tožiti tudi njega. Ker tožbe zoper slednjega ni vložila, je zgrešila pasivno legitimacijo.

9. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso izkazani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

10. Ker je tožeča stranka s pritožbo propadla, na podlagi določila 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.