Jedro

Za varstvo koristi otroka sme sodišče izdati vsakršno začasno odredbo, s katero je mogoče otroka zavarovati. Ukrep omejitve starševske skrbi je glede na okoliščine, izpostavljene v izpodbijanem sklepu, nujen. Z njim bo poskrbljeno za nadaljnjo socializacijo otrok, odpravljanje njihovih razvojnih primanjkljajev in podporo staršema pri izvajanju starševske skrbi ter pri odpravljanju vzgojnih in drugih odločitev, ki otrokom niso v korist.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotnima udeležencema deloma omejilo starševsko skrb nad mld. A. A., B. A. in C. A. Naložilo jima je, da otroke še naprej redno vozita v vrtčevsko varstvo in zanje zagotovita nadaljnjo obravnavo v razvojni ambulanti ter o tem poročata sodišču. Dolžna sta se vključiti oz. nadaljevati z rednim obiskovanjem programa Neverjetna leta in o svoji udeležbi poročati sodišču. Prva nasprotna udeleženka je dolžna mld. C. A. prijaviti v obravnavo pri kliničnem psihologu na Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov ZD D. ali v ZD E. ter o tem poročati sodišču. Za primer kršitve obveznosti iz začasne odredbe je bila kršitelju izrečena denarna kazen v višini 500 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti (I. točka izreka). Predlog za začasno odredbo, s katero bi se prvi nasprotni udeleženki začasno omejila starševska skrb na način, da je dolžna mld. C. A. prijaviti v program za odpravljanje težav pri uriniranju v Bolnišnici F. ali v Mladinskem zdravilišču G., pa je zavrnilo (II. točka izreka).

2.Prva nasprotna udeleženka odločitve sodišča ne sprejema in zoper ugodilni del (I. točka izreka) vlaga pritožbo. V njej predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in predlog za izdajo začasne odredbe v celoti zavrne, vključno s stroškovnimi posledicami.

3.Pritožnica poudarja, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, ker ni podana ogroženost otrok. Oporeka ugotovitvam, da ne zaznava razvojnih pomanjkljivosti otrok. Ugotovitve zdravnikov sprejema in z njimi aktivno sodeluje. Skromne in manj ugodne bivalne razmere ne smejo biti razlog za tako velik poseg v izvajanje starševske skrbi. Zanika navedbe o negospodarnem ravnanju z denarjem. Otroci redno obiskujejo vrtec in niso ogroženi. Ravna skladno s priporočili predlagatelja in že zaznava pozitivne spremembe tako pri sebi kot tudi v odnosu do otrok. C. A. je že naročen pri psihologu v ZD D. Dosledno upošteva navodila in priporočila zdravnikov ter otrokom zagotavlja vse, kar potrebujejo. Enako velja glede zagotavljanja nadaljnje obravnave A. A. in B. A.: v razvojni ambulanti ZD D. Vključila se je v program Neverjetna leta, obiskuje tudi skupino za starše v H. Ker spoštuje predloge predlagatelja, poseganje v njene pravice pri izvajanju starševske skrbi ni utemeljeno.

4.3. Predlagatelj je kot odgovor na pritožbo posredoval zapisnik multidisciplinarnega tima s 14. 12. 2024 in uradni zaznamek s 26. 11. 2024.

5.4. Pritožba ni utemeljena.

6.5. Pritožbeno sodišče je začasno odredbo v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru zatrjevanih, pravno pomembnih pritožbenih razlogov ter razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti na podlagi določila 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so še vedno podani številni rizični dejavniki, zaradi katerih so otroci ogroženi. A. A., B. A. in C. A. se soočajo z določenimi razvojnimi primanjkljaji, ki jih nasprotna udeleženca ne zaznavata. Občasno imajo težave pri higieni, prehranjevanju, odstopajo v razvoju, še zlasti na socialnem in čustvenem področju. Nasprotna udeleženka je slabše opremljena za vzgojo. Predlagatelju ne omogoča vstopa v dom in se slabo odziva na njegove pozive. Bivanjske razmere družine so skromne in manj ugodne. Obstaja sum, da mati negospodarno ravna z denarjem in nekritično seznanja otroke o partnerskih težavah. Slabše prepoznava stiske, vedenje in potrebe otrok.

7.6. Iz poročila svetovalne službe vrtca z 2. 8. 2024 izhaja, da starša pri vzgoji potrebujeta pomoč in podporo. Še vedno sta v določeni meri samosvoja in ne sledita napotkom predlagatelja. Mati še ne prepoznava razvojnih posebnosti otrok. Sodišče zaključuje, da nasprotna udeleženca (še) ne zmoreta vzpostaviti učinkovitega starševskega vodstva, postavljati zdravih mej, dnevne strukture in rutine.

8.7. Pritožba nasprotne udeleženke se z ugotovitvami sodišča konkretizirano niti ne sooči. Posplošeno zatrjuje, da se zaveda vsega ugotovljenega s strani zdravnikov. Po njeni presoji, ki pa ni z ničimer konkretizirana, otroci niso ogroženi. Spodbudno in pohvalno je, da nasprotna udeleženka sledi napotkom predlagatelja; otroke vozi v vrtčevsko varstvo, v razvojno ambulanto, C. A. tudi h kliničnemu psihologu ter obiskuje program Neverjetna leta. Vendar pa celoten spekter izpostavljenih okoliščin, ki jih je sodišče osvetlilo v izpodbijanem sklepu, pritrjuje zaznavi, da so še vedno podani številni rizični dejavniki, ki kažejo na ogroženost otrok.

9.8. Procesno gradivo, na katerega se je sodišče oprlo, z verjetnostjo izkazuje, da sta nasprotna udeleženca slabše opremljena za vzgojo. Nasprotna udeleženka se je slabo odzivala na pozive predlagatelja in mu ni omogočala izvedbe nenapovedanih obiskov na domu. Slabše je prepoznavala stiske, vedenje in potrebe otrok. Tudi priporočilo svetovalne službe vrtca nakazuje, da starša potrebujeta pomoč in podporo pri vzgoji. Namen omejitve starševske skrbi je v tem, da se nasprotna udeleženca opremi za vzpostavitev učinkovitega starševskega vodstva in za postavljanje zdravih vzgojnih mej, dnevne strukture ter rutine, kot je v 12. točki obrazložitve zapisalo sodišče prve stopnje.

10.9. Sodišče prve stopnje je ugotovljena dejstva pravilno materialnopravno ovrednotilo. Ugotovilo je, da so otroci (še vedno) ogroženi, zato je izdalo izpodbijano začasno odredbo (161. člen Družinskega zakonika - DZ). Za varstvo koristi otroka sme sodišče izdati vsakršno začasno odredbo, s katero je mogoče otroka zavarovati (1. odstavek 162. člena DZ). Ukrep omejitve starševske skrbi je glede na okoliščine, izpostavljene v izpodbijanem sklepu, nujen. Z njim bo poskrbljeno za nadaljnjo socializacijo otrok, odpravljanje njihovih razvojnih primanjkljajev in podporo staršema pri izvajanju starševske skrbi ter pri odpravljanju vzgojnih in drugih odločitev, ki otrokom niso v korist.

11.10. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je ukrep omejitve starševske skrbi, določen z izdano začasno odredbo, potreben. Zato je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in v I. točki izreka potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161, 162, 162/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.