Jedro

Inšpekcijski ukrep je vezan na lastnost objekta (da je nelegalen), zaradi česar je po svoji vsebini takšne narave, da se lahko prenese na pravne naslednike, ki podedujejo nepremičnino z nelegalno zgrajenimi objekti.

Izrek

I. Postopek se na strani pokojne tožeče stranke nadaljuje z dedičema:

1. A. A., EMŠO: ..., in

2. B. B., EMŠO: ....

II. Tožečo stranko se poziva, da v roku 8 dni od prejema tega sklepa pojasni pravni interes.

III. Če tožeča stranka ne bo ravnala v skladu z II. točko izreka tega sklepa, bo sodišče tožbo zavrglo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je inšpektorica Medobčinskega inšpektorata in redarstva Šentjernej, Škocjan, Šmarješke Toplice in Kostanjevica na Krki (v nadaljevanju inšpektorica ali prvostopenjski organ) na podlagi četrtega odstavka 93. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ) in Zakona o inšpekcijskem nadzorstvu (v nadaljevanju ZIN) v zadevi nedovoljene gradnje enostavnih objektov po uradni dolžnosti odločila, da mora C., d. d. (v nadaljevanju zavezanec), v enem mesecu od vročitve odločbe izvesti odklop javnega vodovodnega omrežja na zemljišču parcele številka ... k. o. ... na izvedenih nedovoljenih enostavnih objektih v Kostanjevici investitorja Č. Č. (1. točka izreka) in da mora zavezanec v treh dneh po izvršitvi odrejenega dejanja iz 1. točke izreka odločbe o tem obvestiti pristojno inšpektorico (2. točka izreka). Odločila je še, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka) in ugotovila, da niso nastali stroški postopka (4. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je inšpektorica s 3. točko izreka odločbe 0614-3/2020-32 z dne 17. 6. 2021 odredila prepoved izvedbe komunalnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo zaradi nelegalne gradnje enostavnih objektov investitorja Č. Č. (v nadaljevanju tožnik) na zemljišču parcel številka ..., ..., ... in ..., vse k. o. .... V inšpekcijskem postopku je ugotovila, da so nelegalni objekti priključeni na gospodarsko javno infrastrukturo – javni vodovod in da je zavezanec upravljavec gospodarske javne infrastrukture na obravnavanem območju, zaradi česar je zavezanec iz četrtega odstavka 93. člena GZ. Podlaga za 2. točko izreka je peti odstavek 29. člena ZIN, za 3. točko izreka pa 30. člen ZIN.

3. Župan občine Kostanjevica na Krki (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je tožnikovo pritožbo zavrnil. 4. Tožnik je vložil tožbo zoper odločbo drugostopenjskega organa, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa. V popravku tožbe je navedel, da izpodbija odločbo prvostopenjskega organa. Uvodoma povzema dejansko stanje in potek postopka. Toženki očita zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zmotno uporabo materialnega prava ter kršitev določb postopka. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo v ponoven postopek.

5. Toženka se je v odgovoru na tožbo sklicevala izdane upravne akte in navedla, da tožnik v pritožbenih postopkih ni bil uspešen ter da je postopek v fazi upravne izvršbe, v katerem ne more izpodbijati akta, ki se izvršuje. Sodišče je še obvestila, da je tožnik umrl, in predlagala prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja o pravnem nasledstvu nepremičnin, ki so v lasti tožnika, na katerem so postavljeni sporni objekti.

**K I. točki izreka:**

6. V skladu s prvim odstavkom 100. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ima pooblaščenec še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, če je pooblaščencu dana pravica, da opravlja vsa pravdna dejanja, pa stranka umre, vendar lahko dedič prekliče pooblastilo.

7. V obravnavani zadevi je bila tožba vložena 10. 11. 2021 po pooblaščencih, ki so odvetniki. Iz sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Krškem D 24/2022 z dne 22. 4. 2022 (priloga C1), ki ga je sodišče pridobilo v zadevi I U 1660/2021, je razvidno, da je tožnik umrl 13. 12. 2021, torej po vložitvi tožbe v tem upravnem sporu. Ker v skladu s prvim odstavkom 100. člena ZPP procesno pooblastilo1 s smrtjo pooblastitelja ni prenehalo, sodišče ni imelo podlage za prekinitev postopka. V primeru smrti stranke se namreč postopek v skladu s prvim odstavkom 205. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 prekine le, če stranka umre in v postopku upravnega spora nima pooblaščenca. Zato sodišče ni sledilo predlogu toženke glede prekinitve postopka.

8. V skladu s sodno prakso in pravno teorijo se postopek kljub temu, da ima stranka pooblaščenca in se zaradi njene smrti ne prekine postopek, ta ne nadaljuje z mrtvo stranko, ampak z njenimi (morda še neznanimi) dediči, kar je v zapisu sodnih odločb treba upoštevati.2

9. V skladu s 132. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) preide pokojnikova zapuščina po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Po določbi drugega člena ZD se lahko dedujejo stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom. Dedič torej vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja, med drugim tudi v procesna razmerja. S smrtjo zapustnika postane dedič tudi stranka v procesu.

10. V obravnavani zadevi je bil z izpodbijano določbo izrečen inšpekcijski ukrep izvedbe odklopa javnega vodovodnega omrežja na zemljišču parcelna številka ... k. o. ..., ki je bil izrečen zaradi nelegalne gradnje. Dejstvo, da gre za nelegalno gradnjo je inšpektorica ugotovila s predhodno izdano izvršljivo odločbo številka 0614-3/2020-32 z dne 17. 6. 2021. Obravnavani inšpekcijski ukrep je vezan na lastnost objekta (da je nelegalen), zaradi česar je po svoji vsebini takšne narave, da se lahko prenese na pravne naslednike, ki podedujejo nepremičnino z nelegalno zgrajenimi objekti.3 S prenosom pravic na nepremičnini namreč ni prenehala njena pomanjkljivost, in sicer da več zgrajenih enostavnih objektov ni bilo skladnih s prostorskim izvedbenim aktom in drugim predpisom Občine Kostanjevica na Krki, ki pa so kljub temu bili priključeni na javni vodovod. Glede na navedeno gre po presoji sodišča za obveznost (odklop javnega vodovodnega omrežja), ki sta jo pravna naslednika dolžna dopustiti.

11. V obravnavani zadevi je tožnik umrl 13. 12. 2021, njegova dediča pa sta na podlagi sklepa o dedovanju D 24/2022 z dne 22. 4. 2022 (priloga C1) v II. točki izreka navedeni osebi. Zapuščinsko premoženje po pokojnem tožniku obsega med drugim tudi nepremičnino s parcelno številko ... k. o. ... (I. točka sklepa o dedovanju). V obravnavani zadevi je bil izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nelegalne gradnje na zemljišču, ki je bil predmet dedovanja po pokojnem tožniku. Izpodbijani ukrep glede na obrazloženo zavezuje tudi pravna naslednika kot nova lastnika obravnavane nepremičnine (priloga C2). Dediča sta zapuščinsko premoženje dedovala vsak do ½ zapuščine. Navedeno pomeni, da v tej zadevi dediča nastopata kot solastnika, zato imata v skladu s prvim odstavkom 67. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) pravico skupno upravljati stvar v solastnini. Ker pa gre v obravnavani zadevi za upravljanje solastnega premoženja, ki presega redno upravljanje, je v skladu s petim odstavkom 67. člena SPZ potrebno soglasje obeh solastnikov. Dediča morata torej nastopati soglasno na aktivni strani. Vse do morebitnega preklica pooblastila s strani dedičev pa sodediča zastopajo pooblaščenci, odvetniki.

**K II. in III. točki izreka:**

12. Sodišče je po vpogledu v upravni spis ugotovilo, da je zavezanec toženki 17. 9. 2021 poslal dopis (priloga C4), iz katerega izhaja, da je zavezanec kot izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju občine Kostanjevica na Krki dne 15. 9. 2021 izpolnil obveznost po odločbi številka 0614-3/2020-40 z dne 13. 8. 2021. K dopisu je priložil fotografijo, iz katere izhaja, da je na zemljišču parcele ... k. o. ... nameščen pečat. To pomeni, da je izpodbijana odločba izvršena. Sodišče je glede na navedeno ugotovilo, da v obravnavani zadevi ni podan pravni interes. Zato je v II. točki izreka pravna naslednika pozvalo, naj pojasnita pravni interes, če ta obstoji.

13. Če pravna naslednika tožnika v postavljenem roku ne bosta pojasnila pravnega interesa, bo sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 1 Pooblastilo, ki je bilo priloženo tožbi in je v sodnem spisu označeno kot priloga A1, je pomanjkljivo, saj na pooblastilu ni datuma in podpisnika prejemnika pooblastila. V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS (glej npr. sklep I Up 248/99 z dne 20. 6. 2011 in sklep I Up 77/2021 z dne 28. 4. 2021) je upravni spor enovit postopek, kar pomeni, da pri vložitvi (pri)tožbe ni treba vnovič predložiti pooblastila. Sodišče je ugotovilo, da je v upravnem spisu pooblastilo (priloga C3) za zastopanje pred sodišči in drugimi državnimi organi z dne 21. 7. 2021, ki ga je podpisal tudi prevzemnik pooblastila, zaradi česar je štelo, da je to pooblastilo popolno in velja tudi za obravnavano zadevo. 2 Lojze Ude et. al., Pravdni postopek zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, stran 414. 3 Primerjaj s sodbo Upravnega sodišča I U 444/2010 z dne 4. 11. 2010, 10. odstavek obrazložitve.