Jedro

Tožnik je bil kot potrošnik pred sklenitvijo kreditne pogodbe seznanjen z vsemi pogoji kreditne pogodbe, kot to določa ZPotK. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tezo tožnika, da se ni seznanil z vsebino kreditne pogodbe. Kreditna pogodba je bila tudi sklenjena z vsebino, kot jo (je) določa(l) 7. člen ZPotK.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je posojilna pogodba1 z dne 19. 10. 2009, ki je bila sklenjena med tožnikom in Banko glede posojila v višini 17.000,00 EUR, nična.

2. Tožnik v pritožbi zatrjuje, da je sodišče upoštevalo kot dokaz Izpis za kreditni dosje (priloga A7), ki kot dokaz ni bil upoštevan v pravdnem postopku VI P 1741/2012, zato nima moči dokazne listine. Ta listina tudi ni sestavni del kreditne pogodbe. Kreditna pogodba ni imela vseh predpisanih sestavin, kot jih določa 7. člen Zakona o potrošniških kreditih (v nadaljevanju ZPotK), ker ni bila navedena čista vrednost kredita in niso bili navedeni zneski posameznih plačil. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo dokazne predloge tožnika in mu na ta način odreklo pravico do izjave.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tožnik v pritožbi pavšalno graja odločitev sodišča prve stopnje, ker ni izvedlo vseh dokazov, ki jih je predlagal. Tožnik v pritožbi opredeljeno ne navede, kateri dokaze je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo, predvsem pa ne pojasni, katera dejstva bi bila drugače ugotovljena, če bi bili dokazi izvedeni. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izvedlo vse relevantne dokaze, na podlagi katerih je pravilno ugotovilo, da kreditna pogodba ni nična. Pritožba zato neutemeljeno zatrjuje, da sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Tožnik ni izkazal predpostavk, da je kreditna pogodba oderuška. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da tožnik ni zatrjeval in dokazal subjektivnega elementa in sicer, da je kreditodajalka izkoristila njegovo stisko in težko gmotno stanje, nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost. Tožnik opredeljeno tudi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da obresti, določene v kreditni pogodbi, niso bile oderuške, saj niso bile višje za več kot 50 % od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, kar je po prvem odstavku 377. člena Obligacijskega zakonika predpostavka, da se šteje, da je pogodba oderuška.

6. Tožnik je bil kot potrošnik pred sklenitvijo kreditne pogodbe seznanjen z vsemi pogoji kreditne pogodbe, kot to določa ZPotK. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tezo tožnika, da se ni seznanil z vsebino kreditne pogodbe. Kreditna pogodba je bila tudi sklenjena z vsebino, kot jo (je) določa(l) 7. člen ZPotK. Kreditna pogodba je bila sklenjena v pisni obliki. V pogodbi je določena čista vrednost kredita v višini 17.000,00 EUR in mesečna obveznost na dan sklenitve kreditne pogodbe. Določena je efektivna obrestna mera (8,02 %), ki omogoča primerjavo kreditov med seboj, saj je bilo v pogodbi podrobno predstavljeno, kateri stroški (ni)so zajeti v izračun efektivne obrestne mere. V kreditni pogodbi so natančno določeni roki vračila kredita, število mesečnih obveznosti, obrestne mere in stroški zavarovanja terjatev. Natančno je določena obrestna mera, ki je spremenljiva za redne in interkalarne obresti, hkrati pa tudi predpostavke za obračuna teh obresti2. 7. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

1 V nadaljevanju kreditna pogodba. 2 Podrobneje glej v tem delu tudi 12. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.