Jedro

Odločba sodišča druge stopnje je postala pravnomočna dne 30.3.1994, ko je bila vročena stranki (2. odst. 334. člena ZPP), torej pred začetkom veljavnosti ZDSS, kar pomeni, da bi bila revizija dovoljena le, če bi bil predmet spora kateri od v 1. odst. 73. člena izčrpno naštetih spornih predmetov. Ker tožnik uveljavlja odškodnino, torej ne prenehanja ali sklenitve delovnega razmerja oziroma razporeditve, njegova revizija ne more biti dovoljena (392. člen ZPP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku in odločilo, da mu mora prva tožena stranka plačati iz naslova odškodnine 1.512.500,00 SIT z obrestmi in povrniti stroške postopka. Zoper prvo toženo stranko je v presežku, zoper drugo toženo stranko pa v celoti, zahtevek zavrnilo. Na pritožbo tožnika in prve tožene stranke, je sodišče druge stopnje izpodbijano odločbo spremenilo tako, da je zahtevek zoper prvo toženo stranko zavrnilo, v ostalem pa je obe pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni. Drugostopna odločba je bila tožniku in posebej njegovemu odvetniku vročena dne 30.3.1994. Tožeča stranka je zoper odločbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano odločbo tako, da vzdrži v veljavi prvostopno odločbo. V reviziji je tožnik navajal, da je drugostopno odločbo prejel 30.3.1994 in da po prejemu te odločbe ni vložil revizije, da pa jo je dopustno vložiti po novem zakonu in da rok za revizijo začne teči z njegovo uveljavitvijo. Tožnik je tudi grajal dokazne zaključke sodišča druge stopnje in ugotovitev, da vzročna zveza ni podana. Mnenje izvedenca medicinske stroke ni bilo upoštevano. Poravnava, ki je bila sklenjena po prvi poškodbi, ne zajema odškodnine za drugo škodo.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90, ZPP, ki se na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Uradni list RS. št. 1/91-I, 45/1/94, smiselno uporablja kot republiški predpis).

Revizija ni dovoljena.

Po prej veljavnih predpisih, ki so urejali postopek pred samoupravnimi sodišči (Zakon o sodiščih združenega dela, Uradni list SFRJ, št. 38/84 v zvezi z zakonom iz leta 1974, Uradni list SFRJ, št. 24/74 in zakon o sodiščih združenega dela, Uradni list SRS, št. 38/74, 7/86), revizija ni bila dovoljena. To izredno pravno sredstvo pa ureja zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, ZDSS), ki je začel veljati 13. maja 1994 (77. člen). Iz določb zakona, ki urejajo revizijo (21., 25., 37., 1. odstavek 60. člena, 72. in 73. člen), predvsem iz 1. odstavka 72. in 1. odstavka 73. člena izhaja, da v tem sporu revizija ni dovoljena. V načelu zoper odločbe, ki so postale pravnomočne pred začetkom veljavnosti ZDSS, revizija ni dovoljena, razen v primerih, ko ZDSS to izredno pravno sredstvo izrečno dovoljuje (1. odstavek 72. člena ZDSS). Odločba sodišča druge stopnje je postala pravnomočna 30.3.1994, ko je bila vročena stranki (2. odstavek 334. člena ZPP), torej pred začetkom veljavnosti ZDSS, kar pomeni, da bi bila revizija dovoljena le, če bi bil predmet spora kateri od v 1. odstavku 73. člena izčrpno naštetih spornih predmetov. Ker tožnik uveljavlja odškodnino, torej ne prenehanja ali sklenitve delovnega razmerja oziroma razporeditve na drugo delovno mesto, njegova revizija glede na navedeno določbo ZDSS ne more biti dovoljena.

Revizijsko sodišče ne soglaša s stališčem v reviziji, da je rok za vložitev revizij, v katerih so izpodbijane odločbe, ki so postale pravnomočne pred začetkom veljavnosti ZDSS, začel teči z začetkom veljavnosti tega zakona. To velja le za primere, ki so izčrpno navedeni v 1. odstavku 73. člena, s časovno omejitvijo, ki je navedena v 2. odstavku navedenega člena. Kot obrazloženo, za tožnika te določbe ni dovoljeno uporabiti.

Po 392. členu ZPP revizijsko sodišče zavrže nedovoljeno revizijo, če ni storilo tega v mejah svojih pravic (389. člen ZPP) že sodišče prve stopnje. Ker po obrazloženem revizija tožeče stranke ni dovoljena, je sodišče odločilo kot v izreku tega sklepa.