Jedro

Če je za obdobje pred začetkom stečajnega postopka dolžnik še lahko zatrjeval, da je nakazilo plač pred začetkom stečajnega postopka tako uredil zato, da si je znižal bančne stroške, tj. stroške rubežev pri bankah (čeprav bi bilo tako ravnanje (prejemanje plače na otrokov TRR) nedopustno, če je predstavljalo oviro za poplačilo njegovih upnikov), je po začetku stečajnega postopka možnost za kaj takega vsekakor odpadla. Vplačila na podlagi unovčenja stečajne mase se izvajajo na fiduciarni denarni račun upravitelja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper sklep se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni in ugovor upnika proti odpustu obveznosti zavrne ali pa izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Na pritožbo je odgovoril upravitelj in predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ugovor proti odpustu obveznosti je vložil upnik. V ugovoru je zatrjeval več ugovornih razlogov (tudi izogibanje izvršbi pred začetkom stečaja in nedopustno porabo denarja – morje in safari po začetku stečaja). Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na tisto zatrjevano dejansko stanje, ki predstavlja kršitev dolžnosti iz šestega odstavka 384. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 403. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Ugotovilo je, da je dolžnik tudi po začetku stečajnega postopka opravljal plačilni promet preko hčerinega TRR (v nadaljevanju: otrokov TRR), konkretno je šlo za nakazila plač in stroškov ter izplačila teh sredstev. Sodišče prve stopnje je navedlo, da bi moral dolžnik o vseh dejstvih, vezanih na prejemanje kakršnih koli denarnih sredstev, sem spada tudi prejemanje plač na otrokov TRR, nemudoma obvestiti upravitelja in ga seznaniti z nastalo situacijo ter od njega dobiti dovoljenje za nakazovanje prejemkov na ta račun. Tega ni storil. _Presoja utemeljenosti pritožbe_

6. Pritožnik najprej navaja, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveni kršitvi določb postopka iz 8. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Navaja, da je že v predlogu za stečaj povedal, da ima odprt otrokov TRR in da mu delodajalec plačo izplačuje na ta račun. Sodišče te trditve ni preizkusilo, zato je podano nasprotje o odločilnih dejstvih (ali sta bila sodišče in upravitelj obveščena o prejemanju plače na otrokov TRR) med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijanega sklepa o vsebini listin in med samimi listinami, ker pa ni ocenilo tega dejstva, je kršeno tudi načelo kontradiktornosti.

7. Očitani kršitvi pravil postopka nista podani, saj, kot bo višje sodišče pojasnilo v nadaljevanju, sodišče prve stopnje odločitve ni oprlo na dolžnikovo ravnanje pred izdajo sklepa o začetku postopka osebnega stečaja. Pomembno dejansko stanje je tisto po izdaji sklepa o začetku postopka osebnega stečaja in sklepa o izterjavi stalnih prejemkov, zato pritožnikove navedbe, da je sodišču (in upravitelju) že ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka povedal o otrokovem TRR niso odločilnega pomena.

8. Ni sporno, da je pritožnik tudi določeno obdobje po začetku stečajnega postopka dobival plačo, ki mu jo je izplačeval takratni delodajalec, izplačano v celoti na otrokov TRR. Iz izpiska otrokovega TRR, ki ga je dolžnik dal na upnikov predlog, izhaja, da je bilo tako izplačanih pet plač, izplačanih od 15. 11. 2017 do 15. 3. 2018, poleg tega je bilo opravljenih nekaj manjših vplačil stroškov. Če je za obdobje pred začetkom stečajnega postopka dolžnik še lahko zatrjeval, da je nakazilo plač pred začetkom stečajnega postopka tako uredil zato, da si je znižal bančne stroške, tj. stroške rubežev pri bankah (čeprav bi bilo tako ravnanje nedopustno, če je predstavljalo oviro za poplačilo njegovih upnikov), je po začetku stečajnega postopka možnost za kaj takega vsekakor odpadla. Vplačila na podlagi unovčenja stečajne mase se izvajajo na fiduciarni denarni račun upravitelja (1. točka prvega odstavka 388. člena ZFPPIPP). Sodišče je hkrati z izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka, tj. 25. 9. 2017, izdalo tudi sklep o izterjavi stalnih prejemkov. Sklep je vročilo tako delodajalcu kot tudi dolžniku. Če je že, kot to navaja pritožnik v pritožbi, prišlo do napake dolžnikovega delodajalca in je bilo nekaj nakazil celotnih plač in izplačil stroškov po izdaji sklepa opravljenih na otrokov TRR, to ne spremeni dejstva, da je dolžnik za to vedel. Vedel je tudi, da je sodišče zarubilo njegovo plačo, prepovedalo izplačilo rubljivega dela plač osebno dolžniku in odredilo izplačilo tega dela na fiduciarni račun upravitelja. Oboje je v sklepu o izterjavi stalnih prejemkov jasno zapisano. Dejstva, ki so obstajala pred začetkom stečajnega postopka v zvezi z izplačilom plač, torej niso pomembna (v okviru podlage, na katero je sodišče prve stopnje oprlo odločitev!). Po začetku stečajnega postopka in izdaji sklepa o izterjavi stalnih prejemkov je sodišče ta izplačila uredilo drugače. 9. Pritožnik poskuša tudi v pritožbi krivdo za napako pri izplačilu plač prevaliti na delodajalca in upravitelja in s tem razbremeniti očitane kršitve dolžnosti; na upravitelja zato, ker se je prepozno – šele januarja 2019 lotil nadzora nad izplačevanjem plač, vendar neutemeljeno. Zatrjevano pomanjkanje zadostne skrbnosti upravitelja pri nadzoru nad izvrševanjem sklepa o izterjavi stalnih prejemkov je lahko predmet drugega odločanja. Napako delodajalca, če ni bila sanirana, bo upravitelj upošteval v okviru tretjega odstavka 393. člena ZFPPIPP.

10. Pritožnik še navaja, da je bila s tem stečajna masa le minimalno oškodovana. Ne strinja se s sodiščem, da je bila oškodovana za 366,65 EUR. Po njegovem izračunu je bila oškodovana samo za 270,87 EUR. Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je vseeno, za koliko natančno je bila prikrajšana stečajna masa. Sicer pa zadošča že, da je pritožnik ravnal v nasprotju z dolžno skrbnostjo in upravitelja po začetku stečaja ni obvestil o spremembi premoženja iz naslova tako prejetih izplačil. Zmotno pa je pritožbeno stališče, da je standard vestnega in poštenega ravnanja določen kot vrednostno merilo dolžnikovega ravnanja le pred začetkom stečajnega postopka. To je pravno načelo, ki zavezuje vsakogar, pred ali po začetku stečajnega postopka. Da ne bi bilo dvoma, ZFPPIPP v prvem odstavku 399. člena to celo izrecno določa. 11. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.