Jedro

Razporeditev policista po službeni potrebi pojmovno ne pokriva samo začasne razporeditve zaradi nemotenega opravljanja naloge policije, temveč tudi razporejanje delavcev policije v smislu določb 30. člena ZDDO na podlagi delovnih potreb, zlasti če je razporeditev potrebna zaradi izvrševanja nalog državnega organa.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in odločbi tožene stranke z dne 26.5.1999 in z dne 4.8.1999, s katerima je bil tožnik razporejen na delovno mesto komandirja Policijske postaje v B., spremenilo tako, da se tožnik namesto v plačilni razred s količnikom 3,60 razvrsti v plačilni razred s količnikom 3,80, kakršen mu je bil priznan na delovnem mestu pred sporno razporeditvijo. Hkrati je tožniku iz naslova spremenjenega količnika za čas od 1.8.1999 do 31.5.2000 dosodilo razliko plače v bruto znesku 165.222,42 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posamičnih mesečno zapadlih neto razlik ter toženi stranki naložilo povračilo tožnikovih stroškov postopka.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo sodb nižjih sodišč, tako da sodišče zahtevek zavrne. V zahtevi navaja, da sta sodišči nepravilno uporabili določbo 1. odstavka 31.a člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi (Ur. l. RS, št. 41/94 do 38/02 - v nadaljevanju pravilnik o napredovanju), ki določa, da ob razporeditvi na drugo delovno mesto v isti ali nižji tarifni skupini zaposleni obdrži število plačilnih razredov, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, v zvezi s 3. odstavkom 6. člena Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (ZRPJZ - Ur. l. RS, št. 18/94 in 36/96), ki opredeljuje razvrščanje količnikov in plačilnih razredov. Obe sodišči sta zmotno šteli, da višina količnika hkrati pomeni označbo plačilnega razreda in tako prišli do zaključka, da je bil tožnik, kljub razporeditvi na delovno mesto v nižji tarifni skupini, upravičen do plače po nespremenjenem količniku. Dejansko pa pomeni zadržanje števila plačilnih razredov v smislu pravilnika o napredovanju le zadržanje števila napredovanj v plačilnih razredih. Tožnik je bil pred sporno razporeditvijo razporejen na delovno mesto v tarifni skupini VII/26 z izhodiščnim količnikom 3,40. Na tem delovnem mestu je napredoval za dva plačilna razreda in mu je bil zato priznan količnik 3,80. Delovno mesto komandirja policijske postaje, kamor je bil tožnik razporejen, je bilo v tarifni skupini VII/25, z izhodiščnim količnikom 3,25. Upoštevaje nepredovanje za dva plačilna razreda mu je tožena stranka na novem delovnem mestu v skladu z 31.a členom pravilnika o napredovanju pravilno določila plačni količnik 3,60, kolikor znaša količnik ob napredovanju za dva plačilna razreda na delovnem mestu v tarifni skupini VII/25, količnik 3,80 pa bi na tem delovnem mestu dejansko pomenil priznanje napredovanja za tri plačilne razrede.

V skladu z določbami 375. člena, v zvezi z 2. odstavkom 391. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002) je sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti vročilo strankama v sporu, ki nanjo nista odgovorili.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se omeji sodišče samo na preizkus kršitev, ki jih uveljavlja Državno tožilstvo v svoji zahtevi (1. odstavek 391. člena ZPP).

Na podlagi določbe 2. odstavka 3. člena ZRPJZ se osnovna plača določi na podlagi osnove za obračun plač in količnikov, določenih v skladu z zakonom. Pri tem so količniki za določitev osnovnih plač delovnih mest v skladu s 1. odstavkom 6. člena odvisni od zahtevane strokovne izobrazbe in zahtevnosti dela, količnik za določitev osnovne plače posameznega delavca pa je v skladu s 7. členom odvisen tudi od količnika, ki ga lahko zaposleni dobi z napredovanjem. Sicer se količniki za določitev osnovnih plač delovnih mest v skladu z 2. odstavkom 6. člena razvrščajo v tarifne skupine, glede na zahtevnost delovnih mest, znotraj tarifnih skupin pa se količniki razvrščajo v plačilne razrede iz tabele, ki je priložena zakonu, s tem da v skladu s 3. odstavkom 6. člena ZRPJZ višina količnika pomeni hkrati označbo plačilnega razreda. V skladu s tem so v priloženi tabeli v skupnem stolpcu plačilnih razredov in količnikov osnovnih plač za tipična delovna mesta plačilni razredi označeni zgolj z višino količnika.

Ob takšni ureditvi, ko zakon označbo plačilnega razreda opredeljuje zgolj z višino količnika, sodišče ugotavlja, da sta nižji sodišči pravilno zaključili, da pomeni zadržanje števila plačilnih razredov ob razporeditvi na drugo delovno mesto v smislu 31.a člena pravilnika o napredovanju dejansko zadržanje količnika za obračun plače. Do enakega zaključka je prišlo Vrhovno sodišče tudi v že obravnavani zadevi opr. št. VIII Ips 203/2002 (sodba z dne 7.10.2003).

Označevanje plačilnih razredov zgolj z višino količnikov res lahko povzroči nejasnosti, s tem da v delovnem sporu sodišče nejasnih določb ne sme razlagati v škodo delavcu, tožena stranka pa v tem primeru svojih internih splošnih aktov, ki bi morebiti pogojevali drugačno razlago, sodišču ni predložila.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče druge stopnje svoje odločitve sicer ne gradi na določbah Zakona o policiji (ZPol - Ur. l. RS, št. 49/98), vendar hkrati soglaša s sodiščem prve stopnje, da se določba 78. člena ZPol, ki govori o razporeditvi policista po službeni potrebi, ne nanaša zgolj na začasne razporeditve "zaradi nemotenega opravljanja nalog policije" iz 77. člena zakona. Pojem razporeditve policista po službeni potrebi pojmovno ne pokriva samo začasne razporeditve zaradi nemotenega opravljanja nalog policije, temveč tudi razporejanje delavcev policije v smislu določb 30. člena Zakona o delavcih v državnih organih (ZDDO - Ur. l. RS, št. 15/90 - 38/99) na podlagi delovnih potreb, zlasti če je to potrebno za izvrševanje nalog državnega organa. Ta določba je bila očitno podlaga tudi za sporno tožnikovo razporeditev na delovno mesto komandirja policijske postaje. Tako je izpodbijana sodba, ki tožniku ob razporeditvi na drugo delovno mesto priznava nespremenjen obračunski količnik, hkrati v skladu z določbo 78. člena ZPol, da v primeru razporeditvi po službeni potrebi na nižje vrednoteno delovno mesto policist obdrži količnik za izračun plače, ki ga je imel na prejšnjem delovnem mestu.

Glede na povedano očitek zmotne uporabe materialnega prava pri izdaji izpodbijane sodbe ni utemeljen. Zato je sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti v skladu s 378. členom, v zvezi z 2. odstavkom 391. člena ZPP, kot neutemeljeno zavrnilo.