Jedro

Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno stališče, da se pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka določbe o zmanjšanju zaradi zagotovljene oskrbe ne uporabljajo. Posledično je tožnici napačno priznalo varstveni dodatek v višini 130,52 EUR, to je brez znižanja zaradi zagotovljene osnove preskrbe oziroma hrane in bivanja. Organ, ki odloča o pravici do varstvenega dodatka, ima po 31. člena ZSVarP re diskrecijsko pravico, da zniža denarno socialno pomoč, upoštevaje 52. člen ZSVarPre pa tudi varstveni dodatek, ki bi samski osebi oziroma družini pripadala glede na višino lastnega dohodka, kadar so za to podani v zakonu določeni razlogi. V primeru, ko upravičenec do varstvenega dodatka živi na istem naslovu kot druge osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu, oziroma ima zagotovljeno prehrano, to lahko pomeni tudi porazdelitev nekaterih stroškov. Zato je potrebno upoštevaje okoliščine vsakega konkretnega primera, odločiti, ali se bo varstveni dodatek znižal in znižanje ovrednotiti, upoštevaje tudi 2. odstavek 6. člena ZUP, po katerem mora biti odločba v upravnih zadevah, v katerih je organ po zakonu upravičen odločati po prostem preudarku, izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega mu je pooblastilo dano.

Ker ima tožnica pri pri sinu zagotovljeno prehrano in bivanje, je utemeljeno znižanje varstvenega dodatka le na tej podlagi. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je ustrezno znižalo znesek varstvenega dodatka, do katerega je upravičena tožnica.

Izrek

Pritožbi se ugodi tako, da se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, se v II. točki izreka znesek »130,52 EUR« nadomesti z zneskom »55,20 EUR«.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi št. ... z dne 26. 5. 2015 in št. ... z dne 24. 3. 2015 (I. točka izreka) ter odločilo, da je tožnica od 1. 12. 2014 do 30. 11. 2015 upravičena do varstvenega dodatka v višini 130,52 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom na spremembo sodbe.

Vztraja, da se tudi pri varstvenem dodatku uporablja 31. člen ZSVarPre. V 52. členu ZSVarPre je določeno, da se pri presoji upravičenosti do varstvenega dodatka, med drugim tudi v zvezi z zmanjševanjem, smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči. Zato se uporabi tudi 12. člen Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje premoženja v postopku dodelitve denarne socialne pomoči, po katerem se šteje, da ima upravičenec, ki ima zagotovljeno prehrano, zagotovljeno osnovno oskrbo v mesečni vrednosti 40 % minimalnega dohodka, z zagotovljenim bivanjem pa osnovno oskrbo v mesečni vrednosti 15 % minimalnega dohodka, skupaj torej 55 % osnovne oskrbe.

Z izpodbijano sodbo je bilo ugotovljeno, da ima tožnica pri sinu zagotovljeno tako bivanje kot prehrano. Strinja se, da se ji zaradi bivanja s sinom upošteva ponder 0,8 osnovnega zneska minimalnega dohodka, v katerem so že zajeti stroški bivanja in prehrane. Vendar je v ta ponder zajeta le 20 % osnovna oskrba, kar zajema 10 % bivanje in 10 % prehrano. Zato bi se ji moralo od osnovnega zneska minimalnega dohodka 269,20 EUR ponderiranega z 0,8 na znesek 215,36 EUR odšteti še osnovna oskrba v višini 35 % oziroma 75,37 EUR. Ker si s sinom deli tudi stroške kritja trajnih potrošnih dobrin in vzdrževanja hiše, katerim je varstveni dodatek namenjen, se mora v del cenzusa za varstveni dodatek, ki se nanaša na povečanje zaradi trajne nezmožnosti za delo oziroma starosti nad 63 let, to je 0,73 osnovnega zneska minimalnega dohodka, poseči z zmanjšanjem v višini 5 % od minimalnega dohodka za varstveni dodatek. Od osnovnega zneska minimalnega dohodka s ponderjem 0,73 v višini 196,52 EUR, se zato odšteje osnovna oskrba v višini 5 % oziroma 9,82 EUR. Zagotovljena osnovna oskrba tako skupaj znaša 85,20 EUR.

Opozarja še, da je sodišče prve stopnje kot osnovni znesek minimalnega dohodka zmotno upoštevalo 269,22 EUR, namesto 269,20 EUR, kot ga določa Sklep o usklajeni višini minimalnega dohodka od julija 2014. Posledično je napačna tudi meja tožničinega dohodka za varstveni dodatek. Ta znaša 411,88 EUR in se zmanjša za lastni dohodek iz naslova pokojnine v višini 281,38 EUR in za 85,20 EUR zagotovljene osnove oskrbe. Tožnica je tako upravičena do varstvenega dodatka v višini 45,29 EUR mesečno.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zaradi delno zmotne uporabe materialnega prava pripadajoči varstveni dodatek izračunalo v nepravilni višini. Pri tem ni zagrešilo kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

Dejanske okoliščine konkretnega primera

5. V tej zadevi se spor nanaša na višino varstvenega dodatka. Predmet tega socialnega spora je namreč presoja pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe z dne 26. 5. 2015 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 24. 3. 2015, da je tožnica od 1. 12. 2014 do 30. 11. 2015 upravičena do varstvenega dodatka v znesku 26,45 EUR. Šteto je bilo, da ima tožnica, ki na podlagi dednega sporazuma po sklepu o dedovanju(1) živi pri sinu, ki ji zagotavlja tudi prehrano, z zagotovljenim bivanjem zagotovljeno 15 % osnovno oskrbo, z zagotovljeno prehrano pa 40 % osnovno oskrbo in s pomočjo pri preživljanju oziroma pri nadomeščanju trajnih potrošnih dobrin še 5 % osnovne oskrbe, zato je bil varstveni dodatek znižan. Sporno torej je, ali je bil z izpodbijanima odločbama varstveni dodatek pravilno in zakonito znižan zaradi zagotovljene osnovne oskrbe.

6. V izpodbijanih odločbah je bil minimalni dohodek za tožnico v višini 465,72 EUR določen tako, da se je osnovni znesek minimalnega dohodka, ki po Sklepu o usklajeni višini minimalnega dohodka od julija 2014 (Ur. l. RS, št. 55/2014) znaša 269,20 EUR, ponderiral z 1,73 (1 + 0,73). Zagotovljena oskrba zaradi prehrane v višini 40 % osnovnega zneska minimalnega dohodka (torej s ponderjem 1) 269,20 EUR znaša 107,68 EUR. Zagotovljena oskrba zaradi bivanja v višini 15 % osnovnega zneska minimalnega dohodka (torej s ponderjem 1) 269,20 EUR znaša 40,38 EUR. Zagotovljena oskrba zaradi zagotovljenega kritja stroškov trajnih potrošnih dobrin v višini 5 % osnovnega zneska minimalnega dohodka s ponderjem 0,73 196,51 EUR pa znaša 9,82 EUR. Skupaj torej zagotovljena osnovna oskrba znaša 157,89 EUR. Od minimalnega dohodka v višini 465,72 EUR je bila odšteta tožničina starostna pokojnina v znesku 281,38 EUR in nato še znesek 157,89 EUR osnovne oskrbe in ji priznan varstveni dodatek v znesku 26,45 EUR.

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi tožničine izjave z dne 20. 3. 2015, da ima pri sinu zagotovljeno brezplačno hrano in stanovanje, in izjave njenega sina z dne 20. 3. 2015, da ji ne more pomagati več, kot je zavezan po sklepu o dedovanju,(2) ter dednega dogovora po sklepu o dedovanju, da si tožnica pri sinu izgovori pravico do dosmrtne brezplačne hrane in stanovanja, sicer ugotovilo, da ima tožnica pri sinu zagotovljeno brezplačno prehrano in bivanje. Minimalni dohodek za tožnico v višini 411,90 EUR je določilo tako, da je osnovni znesek minimalnega dohodka ponderiralo z 1,53 (0,8 + 0,73). Vendar pa je zavzelo zmotno stališče, da se pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka določbe o zmanjšanju zaradi zagotovljene oskrbe sploh ne uporabljajo. Posledično je tožnici napačno priznalo varstveni dodatek v višini 130,52 EUR, to je brez znižanja zaradi zagotovljene osnove preskrbe oziroma hrane in bivanja.

Materialnopravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve

8. Varstveni dodatek je kot socialno varstveni prejemek, skupaj z denarno socialno pomočjo, urejen v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre; Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami). Zaradi zagotovitve socialne varnosti imajo to pravico po 49. členu ZSVarPre osebe, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali so starejše od 63 let ženske oziroma od 65 let moški in so upravičene do denarne socialne pomoči, oziroma bi do nje lahko bile upravičene, ali katerih lastni dohodek oziroma lastni dohodek družine, ugotovljen na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, presega višino njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine, ugotovljenega na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči, in zaradi tega niso upravičene do denarne socialne pomoči, ne presega pa višine njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov, določenega na način iz 50. člena tega zakona.

Merila za določitev višine minimalnega dohodka za varstveni dodatek so določena v 50. členu ZSVarPre. Višina minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana za ugotavljanje upravičenosti do varstvenega dodatka se v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona določi na enak način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu. Za samsko osebo se po 1. točki 3. odstavka 26. člena ZSVarPre uporabi ponder 1. Za  samsko osebo, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali nezaposlena in starejša od 63 let za ženske, ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, oziroma dejansko prebiva z njimi, po 5. točki 1. odstavka 26. člena ZSVarPre in po prehodni določbi 36. člena ZSVarPre-C(3) pa se uporabi ponder 0,8. Osebi iz 49. člena ZSVarPre, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali nezaposlena starejša od 63 let ženska oziroma 65 let moški, in pri kateri ni podan krivdni razlog iz 28. člena tega zakona, se višina minimalnega dohodka, v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona poveča za samsko osebo za 0,73 (2. odstavek 50. člena ZSVarPre).

Po 2. odstavku 51. člena ZSVarPre se višina varstvenega dodatka za samsko osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in ima lastni dohodek, določi v višini razlike med minimalnim dohodkom za varstveni dodatek, ki pripada tej osebi, in njenim lastnim dohodkom.

9. 52. člen ZSVarPre nadalje določa, da se med drugim pri presoji upravičenosti do varstvenega dodatka v zvezi z ugotavljanjem družine oziroma družinskih članov, lastnega dohodka, premoženja, dodeljevanjem, zmanjševanjem, izplačevanjem in povečanjem varstvenega dodatka za dodatek za pomoč in postrežbo, uskladitvijo višine dodeljenega varstvenega dodatka, zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, v korist Republike Slovenije, pristojnostjo organa, ugotavljanjem razlogov za nedodelitev oziroma neupravičenost, smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu. Ta določba pri presoji upravičenosti do varstvenega dodatka napotuje na smiselno uporabo določb, ki veljajo za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči, in sicer tudi določb o zmanjševanju. Pritrditi je zato potrebno tožencu, da 52. člen ZSVarPre napotuje na uporabo 31. člena ZSVaPre in se določbe o zmanjševanju denarne socialne pomoči smiselno uporabljajo tudi pri presoji upravičenosti do varstvenega dodatka.

Skladno z 31. členom ZSVarPre lahko center za socialno delo v primerih iz 1., 2. in 3. točke 1. odstavka tega člena odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku samski osebi ali družini, za katero je mogoče sklepati, da ji je dohodek v višini minimalnega dohodka v celoti ali delno zagotovljen. V 3. točki 1. odstavka 31. člena ZSVarPre gre za primer, ko oseba živi z osebami, oziroma ji pri preživljanju pomagajo osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu, ali je njeno preživetje zagotovljeno na drug način. Po 2. odstavku 31. člena ZSVarPre center za socialno delo pri tem upošteva osnovni namen denarne socialne pomoči tako, da od denarne socialne pomoči, ki bi pripadala samski osebi ali družini, v tem primeru odšteje mesečno vrednost osnovne oskrbe, ugotovljeno v skladu z metodologijo iz 3. odstavka tega člena, ki jo ima upravičenec zagotovljeno (bivanje, prehrana).

Na podlagi 3. odstavka 31. člena ZSVarPre(4) je bil sprejet Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Ur. l. RS, št. 8/2012 s spremembami, v nadaljevanju: Pravilnik). Mesečna vrednost osnovne oskrbe se skladno z 12. členom Pravilnika upošteva v razmerju do minimalnega dohodka, ki bi upravičencu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov. Kadar mu je zagotovljeno bivanje, se po 3. odstavku 12. člena Pravilnika šteje, da mu je zagotovljena osnovna oskrba v mesečni vrednosti 15 % minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov. Kadar mu je zagotovljena prehrana, se šteje, da mu je zagotovljena osnovna oskrba v mesečni vrednosti 40 % minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov (4. odstavek 12. člena Pravilnika).

Organ, ki odloča o pravici do varstvenega dodatka ima po 31. člena ZSVarPre diskrecijsko pravico, da zniža denarno socialno pomoč, upoštevaje 52. člen ZSVarPre pa tudi varstveni dodatek, ki bi samski osebi oziroma družini pripadala glede na višino lastnega dohodka, kadar so za to podani v zakonu določeni razlogi. V primeru, ko upravičenec do varstvenega dodatka živi na istem naslovu kot druge osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu, oziroma ima zagotovljeno prehrano, to lahko pomeni tudi porazdelitev nekaterih stroškov. Zato je potrebno upoštevaje okoliščine vsakega konkretnega primera, odločiti, ali se bo varstveni dodatek znižal in znižanje ovrednotiti, upoštevaje tudi 2. odstavek 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP; Ur. l. RS, št. 24/2006 s spremembami), po katerem mora biti odločba v upravnih zadevah, v katerih je organ po zakonu upravičen odločati po prostem preudarku, izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega mu je pooblastilo dano.

10. V primeru, ko se varstveni dodatek dodeljuje samski osebi, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali nezaposlena in starejša od 63 let, ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot osebe, ki ne štejejo za družinske člane po tem zakonu, in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, oziroma dejansko prebiva z njimi, kot je to v obravnavanem primeru, ko tožnica, sicer starostna upokojenka, prebiva skupaj s sinom, se že v ponder za določitev minimalnega dohodka za varstveni dodatek, upošteva, da je osebi oskrba delno zagotovljena. Minimalni dohodek upravičenca za varstveni dodatek je v tem primeru nižji, in sicer kot pravilno poudarja pritožba, za 0,2 oziroma za 20 %, kolikor je že v nižjem pondreju zagotovljene oskrbe zaradi skupnega bivanja. V tem primeru seveda ni dopustno še nadaljnje znižanje varstvenega dodatka za 15 % zaradi v celoti zagotovljenega bivanja in za 40 % zaradi v celoti zagotovljene prehrane, kot je bilo to znižano v izpodbijanih odločbah, temveč, kot utemeljeno predlaga že sam toženec, le še za razliko do 55 % zagotovljene oskrbe, torej le še za preostalih 35 %. Za 5 % zmanjšanje varstvenega dodatka zaradi zagotovljenega kritja stroškov trajnih potrošnih dobrin, pri čemer vztraja pritožba, pa po stališču pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ni zakonske podlage. Tožnica ima pri sinu zagotovljeno prehrano in bivanje in je torej utemeljeno znižanje varstvenega dodatka le na tej podlagi.

Odločitev pritožbenega sodišča

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 351. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo na temelju 2. odstavka 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 4/2004) delno spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe. Torej tako, da je v II. odstavku izreka sodbe sodišča prve stopnje znesek 130,52 EUR nadomestilo z zneskom »55,20 EUR«. Tožničin minimalni dohodek za varstveni dodatek ob ponderju 1,53 znaša v 411,88 EUR. Od tega zneska je potrebno odšteti znesek tožničine starostne pokojnina v višini 281,38 EUR in nato še znesek 75,37 EUR zaradi zagotovljene osnovne oskrbe oziroma prehrane in bivanja (35 % od 215,36 EUR oziroma od osnovnega zneska minimalnega dohodka, ponderiranega z 0,8). Tožnica je od 1. 12. 2014 do 30. 11. 2015 tako upravičena do varstvenega dodatka v znesku 55,20 EUR.

(1) Sklep o dedovanju Temeljnega sodišča v Murski Soboti, Enota v Ljutomeru, opr. št. D 21/85-6 z dne 12. 3. 1985. (2) Zapisniki z dne 20. 3. 2015 v upravnem spisu toženca.

(3) V prehodni določbi 5. odstavka 36. člena ZSVarPre-C je določeno, da se ne glede na 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točko 1. odstavka 26. člena zakona, v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda, višine minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana, v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka, povečajo za 0,1 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

(4) Po 3. odstavku 31. člena ZSVarPre razloge iz 1. odstavka tega člena in način njihovega ugotavljanja ter metodologijo upoštevanja vrednosti iz 2. točke 2. odstavka podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.