Jedro

Nagrado po tarifni št. 33 Odvetniške tarife je mogoče priznati poleg nagrade za sestavljanje vlog le takrat, kadar je šlo za kak poseben oziroma dodaten nasvet, mnenje, udeležbo na konferencah ipd., skratka za opravilo, ki je presegalo običajno odvetnikovo delo, ki ga mora vložiti v sestavo tožbe, predloga za izvršbo, pripravljalne vloge itd., in v katero spada tudi posvet s stranko in pregled listin (vloge namreč ni mogoče sestaviti brez posveta s stranko in zlasti predloga za izvršbo tudi ne brez pregleda listin).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim delom sklepa je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov stroškovni zahtevek nad zneskom 41.276,55 SIT. Zoper ta del sklepa se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje upnik in navaja, da je bila v konkretni zadevi opravljena konferenca. Večkrat se zgodi, da stranka pokliče po telefonu in pove, naj se preprosto vloži izvršba in tedaj konferenca ni potrebna. Kadar pa je zadeva bolj zapletena, ko je treba nevešči stranki pojasniti, da naj poišče predmete izvršbe, spremlja plačila in jih takoj javlja zaradi utesnitev, ko se stranka vnovič oglasi pri odvetniku, da mu prinese podatke in obračunano takso, da ji odvetnik pojasni, kakšen obračun obresti je sploh treba napravti in kje naj ga napravi, je vsekakor treba priznati vsaj strošek konference v višini 50 točk. V konkretni zadevi so bili potrebni trije sestanki s stranko, sodišče pa je priznalo stroške kot pri izvršbi v gospodarskih sporih, kjer dobi pooblaščenec po pošti naročilnico, dobavnico in fakturo ter brez posebnega dogovora s stranko vloži predlog za izvršbo. V tarifi ni nikjer določbe, da je posamezna storitev zajeta v drugi storitvi. Drugi člen Odvetniške tarife namreč določa, da so storitev vsa opravila, ki jih opravi odvetnik za stranko, 4. člen pa, da je sestavni del vrednotenja storitve tudi čas, ki je potreben za opravila. Marginalna rubrika tarifne številke 13 je označena kot "Sestavljanje vlog", to je čas, ki ga odvetnik porabi, ko diktira oziroma sam piše vlogo. Čas, ki ga porabi za pripravo gradiva, kot so konference, pregledovanje spisov in drugačno poizvedovanje, pa nikakor ni zajet v sestavi vloge. Prav zato je v tarifni številki 33 določba, da kolikor gre za tako posebno opravilo, pripada odvetniku še dodatna nagrada za posvet in mnenje oziroma konferenco. Tudi glede poročila stranki je treba pojasniti razliko med vpisom in obvestilom, s katerim odvetnik stranko kratko obvesti, da je prejel vlogo in poročilom, ki predstavlja zajetnejši vsebinski dopis, s katerim poda odvetnik poročilo o teku postopka, učinkih teka in nadaljnjih pričakovanjih glede teka postopka. Gre za vnaprej predvideno bodočo storitev, ki bo med postopkom gotovo potrebna. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče sprejema pravni zaključek prvostopnega sodišča, da je konferenca s stranko in pregled listin opravilo, ki je že zajeto s sestavo vloge (v konkretnem primeru predloga za izvršbo). Vloge namreč ni mogoče sestaviti brez posvetovanja s stranko in zlasti predloga za izvršbo tudi ne brez pregleda listin. Sestave vloge pač ni mogoče razumeti le kot administrativno-tehnično opravilo ("narekovanje ali zapisovanje vloge"), kot to zmotno meni pritožnik, marveč predvsem kot intelektualno delo, kar izraža tudi tarifna številka 13, saj ceno tega opravila postavlja v korelacijo z vrednostjo spornega predmeta (ki je praviloma tudi premo sorazmerna s kompleksnostjo opravila in odgovornostjo, ki jo s sestavo take vloge prevzema odvetnik), ne pa npr. s številom vrstic, ki jih je odvetnik narekoval ali sam zapisal. Zato je v tarifni številki 33 tudi določeno, da pripada odvetniku nagrada po tej tarifni številki (nasveti, mnenja in udeležba na konferencah, pregledi spisov in listin) le takrat, kadar opravila iz te tarifne številke niso zajeta v opravilih iz drugih tarifnih številk, ker gre za posebno opravilo. Iz tega tako izhaja prvič, da so vsa ta opravila praviloma že zajeta v opravilih iz drugih tarifnih številk (torej tudi v sestavljanju vlog) in drugič, da je nagrado za ta opravila mogoče priznati le izjemoma - kadar niso zajeta v opravilih iz drugih tarifnih številk. Nagrado po tarifni številki 33 je tako mogoče priznati le, kadar je šlo za kak poseben oziroma dodaten nasvet, mnenje, udeležbo na konferencah ipd., skratka za opravilo, ki je presegalo običajno odvetnikovo delo, ki ga mora vložiti v sestavo tožbe, predloga za izvršbo, pripravljalne vloge itd., in v katero, kot je že pojasnjeno, spada tudi posvet s stranko in pregled listin. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da za poročilo stranki odvetniku ne pripada nagrada v znesku 50 točk, marveč le v znesku 10 točk (4. točka tar. št. 33). Za obvestilo stranki, da je vložen predlog za izvršbo, namreč ni potreben obrazložen dopis, marveč zadošča kratek dopis oziroma obvestilo. Nagrado za končno obvestilo stranki (v tem primeru bi lahko šlo za obrazložen dopis po 3. točki tarifne št. 33) pa bo mogoče zahtevati šele potem, ko bo to opravilo tudi dejansko opravljeno (pritožnik vsaj smiselno priznava, da tega opravila še ni opravil, saj pojasnjuje, da "gre za vnaprej predvideno bodočo storitev, ki bo tekom postopka gotovo potrebna"). Ker je torej sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in ker tudi ni zagrešilo nobene take postopkovne kršitve, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.