Jedro

Privezan pes v stanovanjski hiši sam po sebi ni nevarna stvar in zato pravila o objektivni odgovornosti v konkretnem primeru ne pridejo v poštev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče zavrnilo zahtevek na plačilo 3.500,00 EUR odškodnine z zamudnimi obrestmi. Tožeči stranki je še naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 516,38 EUR.

Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge in predlaga, da višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Sodišču očita, da je storilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku in protispisnost razlogov. Navaja, da je v konkretnem primeru nesporno prišlo do škodnega dogodka, da je prišlo do fizičnega kontakta med psom toženke in tožečo stranko, tožena pa ni zagotovila potrebnega varstva in nadzora nad psom, zaradi česar je odškodninsko odgovorna za nastalo škodo. Nedvomno je pes ugriznil tožnika na kraju prebivališča tožene stranke. Kraj škodnega dogodka je krajevno določen in ugotovljen, tožena stranka pa bi morala še toliko bolj poskrbeti, da njen pes ne bi mogel nikogar fizično napasti. Poudarja, da tožena ni na strokoven način poskrbela za varstvo nad psom. Tožeča stranka psa ni izzvala, tožena stranka pa bi morala poskrbeti, da njen pes ne bi mogel nikogar ugrizniti, še najmanj tožnika. Poudarja, da je privezan pes, zaprt v stanovanjski hiši, sam po sebi nevarna stvar in bi moralo sodišče uporabiti določbe o objektivni odškodninski odgovornosti. Glede na to, da so bila vrata v stanovanjsko hišo odprta, pa je bil omogočen stik s psom kot nevarno stvarjo, ki je last tožene stranke. Pes namreč ni bil pripet z verigo, ampak neprivezan v stanovanjski hiši. Če pa sodišče zaključuje, da je bil pes zaprt v stanovanjski hiši in ob tem še privezan, to predstavlja neprimeren način oskrbe in povečuje agresivnost psa.

Tožnik sam v obširni pritožbi sodišču očita vrsto strokovnih napak, nasprotuje ugotovitvam in zaključkom sodišča ter podaja svoje videnje in oceno tako škodnega dogodka kot tudi same sodbe.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovitvami in zaključki prvostopnega sodišča. Svoje pravno stališče je sodišče prve stopnje jasno in prepričljivo utemeljilo v razlogih izpodbijane sodbe, na katere se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoto sklicuje in vsebujejo že odgovor na tovrstna pritožbena izvajanja. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče pravilno ugotovilo, da je do škodnega dogodka prišlo v stanovanjski hiši tožene stranke, v katero je vstopil tožnik brez povabila ali dovoljenja toženke, toženka pa je bila pri nadzoru svojega psa skrbna, psa je imela pripetega na verigi tudi v zaprtem prostoru. Z opozorilno tablo "Pozor hud pes!" je mimoidoče opozorila na psa in skušala odvrniti morebitne nepovabljene od vstopa, žal v konkretnem primeru neuspešno. Pritožbena izvajanja tožene stranke dokazne ocene in zaključkov prvostopnega sodišča ne morejo omajati. Privezan pes v stanovanjski hiši sam po sebi ni nevarna stvar, kot to zmotno zatrjuje pritožba in zato pravila o objektivnosti v konkretnem primeru ne pridejo v poštev. Tudi ne drži, da tožena stranka ni poskrbela za nadzor nad psom oziroma, da ne bi smelo priti do fizičnega kontakta psa s tožečo stranko, sploh ob ugotovitvi, da je tožnik vstopil nedovoljeno v stanovanjsko hišo tožene stranke, torej na teritorij tožene stranke, ki ga je varoval njen pes. Pritožbene trditve o tem, da so bila vhodna vrata v stanovanjsko hišo odprta, je v svojih razlogih ovrglo že prvostopno sodišče in se pritožbeno sodišče nanje sklicuje. Enako tudi glede trditev, da pes ni bil pripet z verigo, pač pa neprivezan v stanovanjski hiši. Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da ravno tožnik v pritožbi na večih mestih zatrjuje, da ni primerno, da je pes priklenjen in zaprt, da to povečuje agresivnost psa in da je privezan pes zaprt v stanovanjski hiši nevarna stvar.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Ker tožena stranka s svojim odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispevala k rešitvi zadeve, krije sama svoje stroške odgovora.