Jedro

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je razsodilo, da je toženec dolžen plačati tožnici 2.071.540 SIT (sedaj 8.644,38 EUR) odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo s pripadajočimi zamudnimi obrestmi ter odmerjene pravdne stroške. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

Pritožbeno sodišče je pritožbi tožnice delno ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da ji je prisodilo še nadaljnjih 1.877,82 EUR (prej 450.000 SIT) odškodnine za nepremoženjsko škodo. Popravilo je tudi izrek o znesku odškodnine za premoženjsko škodo in o stroških postopka, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in sodbo prvostopenjskega sodišča v nespremenjenih delih potrdilo. Odločilo je, da je toženec dolžan povrniti tožnici odmerjene stroške pritožbenega postopka.

Zoper zavrnilni del sodbe pritožbenega sodišča je tožnica iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo vložila revizijo. Meni, da sta sodišči na podlagi zdravstvene dokumentacije v spisu, njene izpovedi in izvedenskega mnenja pravilno ugotovili dejansko stanje, vendar pa sta ugotovljena dejstva premalo vrednotili in ji prisodili prenizko odškodnino. V reviziji obširno ponavlja ugotovitve izvedenca medicinske stroke in dejstva, ki jih je o obsegu nepremoženjske škode izpovedala sama. Trdi, da bi ji morali sodišči, če bi upoštevali vsa ta dejstva in če bi pravilno ovrednotili obseg njene nepremoženjske škode, prisoditi vso zahtevano odškodnino, to je 8.345,85 EUR (prej 2.000.000 SIT) za telesne bolečine in neugodnosti, 1.669,17 EUR (prej 400.000 SIT) za strah in 6.259,39 EUR (prej 1.500.000 SIT) za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo pritožbenega sodišča tako spremeni, da obsodi toženca na plačilo še nadaljnje odškodnine v višini 6.468,04 EUR (prej 1.550.000 SIT) s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in na plačilo vseh zaznamovanih pravdnih stroškov.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencu, ki nanjo ni odgovoril. Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je glede obstoja, trajanja in stopnje tožničinih telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu vezano na ugotovitve nižjih sodišč, zato ni upoštevalo sklicevanja revizije na podatke iz zdravstvene dokumentacije, izvedenskega mnenja in tožničine izpovedi, ki od teh ugotovitev odstopajo. Z revizijo namreč ni dovoljeno izpodbijati pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS št. 26/99 in nasl.).

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je pritožbeno sodišče pri odmeri odškodnine za tožničino nepremoženjsko škodo ustrezno upoštevalo merila iz 200. in 203. čl ena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl., ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/2001 in nasl.). Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije, ki zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine, ki pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, pa tudi to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.

Tožnica je v prometni nesreči 21.1.2000 utrpela nestabilen zlom desne koželjnice na tipičnem mestu. Podrobne okoliščine o dejanskem obsegu vseh oblik njene nepremoženjske škode so razvidne iz razlogov na drugi, tretji in četrti strani sodbe prvostopenjskega sodišča ter na drugi strani sodbe pritožbenega sodišča, zato jih revizijsko sodišče ne bo ponavljalo. Za prestane telesne bolečine in nevšečnosti ji je pritožbeno sodišče prisodilo odškodnino v znesku 4.590,22 EUR (prej 1.100.000 SIT), za strah 1.043,23 EUR (prej 250.000 SIT), za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT), za duševne bolečine zaradi skaženosti pa 625,94 EUR (prej 150.000 SIT). Tožničino škodo je s tem ustrezno uvrstilo v širši okvir s primerjavo odškodnin, prisojenih za podobne vrste škode in z upoštevanjem razmerij med manjšimi in večjimi škodami. Skupni prisojeni znesek 10.432,32 EUR (prej 2.500.000 SIT) pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 14 takratnih povprečnih neto plač. Ta znesek tudi po presoji revizijskega sodišča predstavlja pravično zadoščenje za nastalo nepremoženjsko škodo, zato se revizija neutemeljeno zavzema za njegovo zvišanje.

Ker uveljavljani revizijski razlog ni podan, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP tožničino neutemeljeno revizijo zavrnilo in z njo tudi priglašene revizijske stroške.