3. 3. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družb HNG Hidrotehnika, nizke in komunalne gradnje, d. o. o., Mengeš, in NIVO EKO, dejavnosti v ekologiji, d. o. o., Celje, ki ju zastopa Odvetniška družba Čeč – Gruden in Starec, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 3. marca 2022

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 1. člena, 1. točke 3. člena, 4., 8., 13., 16., 17. in 21. člena ter 22. člena v zvezi s IV. poglavjem Uredbe o koncesijah za rabo vode za odvzem naplavin na delih reke Save, Save Dolinke, Soče, Tolminke in Bače (Uradni list RS, št. 163/21) se zavrže.

2.Pobudnici sami nosita svoje stroške postopka s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnici izpodbijata v izreku tega sklepa navedene določbe Uredbe o koncesijah za rabo vode za odvzem naplavin na delih reke Save, Save Dolinke, Soče, Tolminke in Bače (v nadaljevanju Uredba). Zatrjujeta, da so v neskladju z 2., 8. in 14. členom, prvim odstavkom 70. člena, 72., 74., 153. in 154. členom Ustave ter z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20 – v nadaljevanju ZV-1) in Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16 in 158/20 – v nadaljevanju ZVO-1). Pobudnici zatrjujeta, da Uredba s tem, ko v 1. točki 3. člena koncesionarjem, ki izvajajo gospodarsko javno službo urejanja voda, ali z njimi povezanim gospodarskim družbam odreka možnost pridobitve koncesije za odvzem naplavin na z Uredbo določenih delih rek, neposredno posega v njune pravice, pravne interese oziroma v njun pravni položaj. Ker naj bi bili pobudnici gospodarski družbi, ki na podlagi koncesijske pogodbe, sklenjene z Vlado, izvajata obvezno državno gospodarsko javno službo urejanja voda na območju zgornje Save, naj bi jima taka ureditev enega od pogojev za pridobitev koncesije onemogočala sodelovanje v postopku za podelitev koncesij, ki so predmet Uredbe. Pobudnici navajata, da je Ministrstvo za okolje in prostor na podlagi Uredbe objavilo Javni razpis za podelitev koncesij za odvzem naplavin na delih reke Save, Save Dolinke, Soče, Tolminke in Bače (Uradni list RS, št. 194/21 – v nadaljevanju Javni razpis), ki naj bi med pogoji za prijavo na ta razpis določal tudi pogoj, ki naj bi temeljil na izpodbijani 1. točki 3. člena Uredbe. Pobudnici se naj na Javni razpis ne bi mogli prijaviti, saj naj zaradi svojega položaja koncesionarjev za izvajanje gospodarske javne službe urejanja voda tega pogoja ne bi izpolnjevali. Za izpodbijanje vsebine Uredbe, ki nima narave posamičnega pravnega akta, naj zato ne bi imeli na voljo nobenega drugega pravnega sredstva kot le pobudo v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti. Zato pobudnici menita, da izkazujeta pravni interes za vložitev pobude. Ustavnemu sodišču predlagata, naj do končne odločitve o pobudi zadrži izvrševanje Uredbe, zadevo obravnava prednostno in izpodbijane določbe Uredbe ali Uredbo v celoti razveljavi ter odloči o povrnitvi stroškov pobudnicama.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Uredba je splošni pravni akt (predpis), ki ne učinkuje neposredno. Gre za koncesijski akt, ki ureja pogoje za pridobitev koncesije, bistveno vsebino koncesijskega razmerja in postopek podelitve koncesije za odvzem naplavin na določenih delih rek Save, Save Dolinke, Soče, Tolminke in Bače.[1] V postopku v zvezi z Javnim razpisom, ki ga je na podlagi Uredbe objavilo Ministrstvo za okolje in prostor, bo o izbiri koncesionarja za rabo vode za odvzem naplavin na z Uredbo določenih delih rek Vlada (kot koncedent) odločila z upravno odločbo, zoper katero bo vsem (neizbranim) kandidatom, ki kot stranke sodelujejo v postopku v zvezi z Javnim razpisom, zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, skladno z Zakonom o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12 – v nadaljevanju ZUS-1).[2] Kandidati, ki za prijavo na Javni razpis niso izpolnjevali katerega od tam določenih (formalnih) pogojev, pa bodo lahko pravno varstvo svojih pravic v postopku v zvezi z Javnim razpisom skladno z ZUP in ZUS-1 uveljavljali v pravnih sredstvih zoper upravni akt, s katerim bo njihova prijava na Javni razpis zavržena.

4.Glede na navedeno bi v 1. točki 3. člena Uredbe določen pogoj za podelitev koncesije,[3] skladno s katerim naj bi bil določen tudi eden od pogojev za prijavo na Javni razpis, lahko učinkoval na pravni položaj pobudnic šele v primeru, da bi bila njuna morebitna prijava na Javni razpis zaradi neizpolnjevanja tega pogoja zavržena z dokončnim upravnim aktom. Zoper tak akt, ki bi temeljil na navedeni določbi Uredbe, bi imeli pobudnici možnost zahtevati sodno varstvo v upravnem sporu, v katerem bi lahko uveljavljali tudi vse očitke o protiustavnosti in nezakonitosti posameznih določb Uredbe, ki jih uveljavljata s pobudo. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se v takih primerih lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS.[4] Ker pobudnici izpolnjevanja tega pogoja nista izkazali, ne izkazujeta pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb Uredbe. Zato je Ustavno sodišče njuno pobudo zavrglo (1. točka izreka).

5.Ker je Ustavno sodišče pobudo zavrglo, mu o predlogu pobudnic za začasno zadržanje izvrševanja Uredbe ni bilo treba odločati.

6.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebno utemeljeni razlogi, ki jih pobudnici nista izkazali. Zato je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnica in sodniki dr. Rok Čeferin, dr. Rajko Knez, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Uredba je bila izdana na podlagi 4. točke prvega odstavka 136. člena in 137. člena ZV-1, 165. člena ZVO-1 in drugega odstavka 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 57/11 – ZGJS).

[2]Zoper odločbo, ki jo na prvi stopnji izda Vlada, ni pritožbe (prvi odstavek 230. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 – v nadaljevanju ZUP).

[3]Skladno s 1. točko 3. člena Uredbe se koncesija podeli pravni ali fizični osebi, registrirani za opravljanje dejavnosti pridobivanja gramoza in peska ter dajanje teh na trg, ki ni koncesionar za izvajanje gospodarskih javnih služb urejanja voda v Republiki Sloveniji ali z njim povezana gospodarska družba.

[4]To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82).