Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri izdaji plačilnega naloga po prvem odstavku 57. člena ZP-1 opis dejanja ni njegova obvezna sestavina. Dejanski opis prekrška se zahteva le pri izdaji plačilnega naloga po drugem odstavku 57. člena ZP-1 in v primeru, ko je zoper plačilni nalog vložena zahteva za sodno varstvo. Če je plačilni nalog izdan na podlagi neposredne osebne zaznave in je kršitelju vročen takoj na kraju prekrška, ustna predstavitev prekrška in dokazov kršitelju v zadostni meri nadomeščata dejanski opis.
Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.
1.Policijska postaja Šentilj je z uvodoma navedenim plačilnim nalogom kršitelju zaradi prekrška po petem v zvezi s prvim odstavkom 35. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) izrekla globo 250,00 EUR in 3 kazenske točke.
2.Vrhovni državni tožilec je zoper izpodbijani plačilni nalog vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, smiselno zaradi kršitve materialnih določb zakona in bistvene kršitve določb postopka, s predlogom, naj Vrhovno sodišče zahtevi ugodi in postopek o prekršku ustavi, podrejeno pa, da izpodbijani plačilni nalog razveljavi in vrne zadevo prekrškovnemu organu v novo odločanje.
3.Z zahtevo za varstvo zakonitosti je bil po 170. členu Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) seznanjen kršitelj, ki pritrjuje navedbam zahteve in predlaga, naj ji Vrhovno sodišče ugodi in postopek ustavi.
4.Vrhovni državni tožilec v zahtevi zatrjuje kršitev petega v zvezi s prvim odstavkom 57. člena ZP-1 v zvezi s petim in prvim odstavkom 35. člena ZPrCP in v zvezi s 6. členom ZP-1 z navedbo, da izpodbijani plačilni nalog ne vsebuje opisa dejanskega stanja prekrška.
5.Za presojo zatrjevane kršitve je odločilno razlikovanje med plačilnima nalogoma, izdanima na podlagi prvega in drugega odstavka 57. člena ZP-1. Plačilni nalog po prvem odstavku 57. člena ZP-1 se izda, če pooblaščena uradna oseba osebno zazna prekršek ali ga ugotovi z uporabo tehničnih sredstev ali naprav. Takšen plačilni nalog se kršitelju, ki je osebno navzoč, vroči takoj na kraju prekrška. Ob vročitvi se kršitelju ustno predstavi storjeni prekršek in dokaze, kar se zaznamuje na plačilnem nalogu. Plačilni nalog po drugem odstavku 57. člena ZP-1 se izda, če pooblaščena uradna oseba ugotovi prekršek na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno na kraju storitve prekrška neposredno po kršitvi. V takšnem primeru mora plačilni nalog vsebovati tudi kratek opis prekrška in kratek povzetek izjave kršitelja o prekršku. Tretji odstavek 57. člena ZP-1 določa obvezne sestavine plačilnega naloga, med katerimi pa ni dejanskega opisa. Če je zoper plačilni nalog vložena zahteva za sodno varstvo, mora prekrškovni organ sodišču posredovati tudi kratek opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov, če to ni že navedeno v plačilnem nalogu.
6.Iz utrjene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS1 in relevantne procesne literature2 enotno izhaja, da pri izdaji plačilnega naloga po prvem odstavku 57. člena ZP-1 opis dejanja ni njegova obvezna sestavina. To izhaja že iz jezikovne razlage zgoraj povzetih določb, ki dejanski opis zahtevajo le pri izdaji plačilnega naloga po drugem odstavku 57. člena ZP-1 in v primeru, ko je zoper plačilni nalog vložena zahteva za sodno varstvo. Če je plačilni nalog izdan na podlagi neposredne osebne zaznave in je kršitelju vročen takoj na kraju prekrška, ustna predstavitev prekrška in dokazov kršitelju v zadostni meri nadomeščata dejanski opis.
7.Vrhovno sodišče ob tem zgolj dodaja, da kršitelj, na čigar navedbe v odgovoru Vrhovno sodišče sicer ni vezano, napačno interpretira stališče komentatork 57. člena ZP-1, ko navaja, da pri osebni zaznavi zaključki uradne osebe glede zaznanega prekrška niso odvisni od naknadne presoje drugih dokazov, zaradi česar zakon ne dopušča izdaje plačilnega naloga brez dejanskega opisa. Na tem mestu3 je namreč zgolj povzeta sodba Vrhovnega sodišča IV Ips 28/2017 z dne 18. 4. 2017, v kateri je Vrhovno sodišče podrobneje obrazložilo razliko med osebno zaznavo iz prvega odstavka 57. člena ZP-1, pri kateri opisa dejanja ni obvezna sestavina plačilnega naloga, in osebnimi ugotovitvami, ki že pomenijo dokazni postopek v smislu drugega odstavka 57. člena ZP-1.
8.Vrhovno sodišče v skladu z načelom stroge dispozitivnosti zatrjevane kršitve zakona preizkuša izključno v mejah, ki jih začrtajo navedbe vložnika, zato mora ta kršitve, na katere se sklicuje, določno označiti in konkretizirati. V obravnavani zadevi tako vrhovni državni tožilec (z izrecnim sklicevanjem na prvi odstavek 57. člena ZP-1) kot tudi kršitelj (z navedbo o osebni zaznavi) navajata, da je bil plačilni nalog izdan na podlagi neposredne osebne zaznave pooblaščene uradne osebe prekrškovnega organa. Iz plačilnega naloga izhaja tudi, da je bil kršitelju neposredno vročen in da so mu bili pred tem ustno predstavljeni storjeni prekršek in dokazi zanj. Iz navedbe vrhovnega državnega tožilca in iz podatkov spisa pa izhaja tudi, da kršitelj zoper izpodbijani plačilni nalog ni vložil zahteve za sodno varstvo. Zato zahteva za varstvo zakonitosti tudi ne more uspeti z izpostavljanjem sodbe Vrhovnega sodišča RS IV Ips 40/2016 z dne 22. 9. 2016, saj je bila v tej zadevi predhodno vložena zahteva za sodno varstvo, kar po petem odstavku 57. člena ZP-1 zahteva dopolnitev plačilnega naloga z opisom dejanja in navedbo dokazov.
9.Ker so bili po povzetem izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 57. člena ZP-1, kršitelj pa zoper plačilni nalog ni vložil zahteve za sodno varstvo, o kršitvi prvega in petega odstavka 57. člena ZP-1 ni mogoče govoriti.
10.Vrhovno sodišče je glede na navedeno ugotovilo, da zatrjevana kršitev ni podana, zato je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo (prvi odstavek 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).
-------------------------------
1Sodbe Vrhovnega sodišča RS IV Ips 51/2015 z dne 20. 10. 2015, IV Ips 7/2009 z dne 17. 3. 2009, IV Ips 33/2007 in druge.
2P. Čas in N. Orel: 57. člen, v: Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem, Lexpera, Ljubljana 2018. str. 356.
3P. Čas in N. Orel: navedeno delo, str. 351.
Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 57, 57/1, 57/2, 57/5 Zakon o pravilih cestnega prometa (2010) - ZPrCP - člen 35, 35/1
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.